Moi

Čista muka, tale “about”, ampak iz principa jo moram napisati - zato, ker je to ponavadi prva stvar, ki me zanima na kakem blogu, na katerega upadem.

Če bi mi zdajle držali pištolo na temenu, da bi nakvačkala kaj o sebi, bi bilo najbolj bistveno tole:

  • bojim se vožnje z avtomobilom (v zadnjem času, mislim, da gre za kako leto. Ne vem, ali se res samo staram ali se je populacija opic in kretenov res razmnožila do hude prenaseljenosti);
  • znam pisat (so ljudje, ki znajo bolje, pa še povedat imajo kaj, ampak z večino primerkov, ki so - funkcionalno nepismeni - uspeli prilezti do diplome ali celo magisterija, bi pometla z lahkoto lastovke)1;
  • ne maram spanja (in sem zato kronično utrujena); ma ne, rada spim, če spim ok, to pa čedalje redkeje;
  • imam (ne)zavidljivo pomanjkanje sposobnosti blefiranja;
  • ne znam oproščati neiskrenosti (če je kje tečaj, se priporočam za namig, zgolj zato, ker se mi zdi, da bi bila z bazičnimi znanji iz tega področja lažje prebavljiva za svojo okolico);
  • rada jem. Veliko. Celo rukolo prebavim, kategorično pa zavračam cvrtje, čeprav bi mi šlo po grlu brez zatikanja;
  • nimam veliko prijateljev, tiste, ki niso že zdavnaj vrgli moje cifre v mobi nebesa, lahko kadarkoli pošljem v tri prekrasne. Ti mi ne zamerijo, ker vejo, da mislim resno;
  • za večino dosežkov v mojem življenju so zaslužni drugi (častna Titova);
  • plavala sem že pri 11. mesecih, dandanes to prakticiram samo še na dopustu.
  1. bohnedej, da slovenc kdaj napiše “ja, jest pa to znam” ali “ja, jest pa to zmorem”, ker se tkoj najde kdo, k bo šu dokazovat nasprotno. Sam de slučajno ta narod neb izumru, bi bla res velika škoda, ker smo tko sposobni sami sebe u drekmetat. Drekači, kaj čmo. Bwaa… []