Prisluhi iz ženske garderobe

Jaz sicer ne grem na Transformerje, bi pa predlagala, da gre Saška :), imam občutek, da bo imela koga povabiti. Za Než Než pa nisem zihr, ali jo to sploh zanima. :D

In še nenagradno vprašanje: What are the odds of getting even?

Tole je nastalo, ko smo se praskali po bip-bip in imeli nekajurni prisilni dopust. OK, razen tega, da vsi precej zavzeto vzamemo casual Friday, da ga zdaj še posebej izkoristimo, ker je t-shirt edino sprejemljivo oblačilo za te temperature… ampak v petek? Vsi trije? :)

Tako je videti končna zgodba, ki sem jo načela včeraj. Ne vem, kaj naj si mislim.

In če bo kdo vprašal, kaj so mi naredili, bo najbolj točen odgovor: NIČ.

Erminho, ti si izvzet, itak. :D

Samo za beležke. Še malo manjka, pa bom lahko vse jedla kar surovo. Itak imam na želodcu kuhalno temperaturo.

Zjutraj ob prihodu v službo… sem najprej racala za racami. ‘boge revce, upam, da so znale najti pot domov.

Update: že od jutra sem si želela znova slišati tole (svojcajt je bilo na RGL na heavy-rotation, kdo bi vedel zakaj), pa mi Gugelj na moje poizvedbe o “nice day +duck” ni ničesar pametnega našel. No, Ž. mi je pojasnil, da je bil “weather”, ne pa “day”. Zato menjam tudi naslov tega posta: Good day for ducks…

… preden začneta RIAA in MPAA zaradi vas trkat na vrata vašega ISPja in ker je res vroče, pojdite v kino. :D

Imam to (ne)srečo, da je ena od mojih delovnih obveznosti tudi odgovarjanje na množico vprašanj, ki priletijo na info@. Resnici na ljubo večinoma tega ne počnem več sama, kljub temu pa te stvari spremljam.

Na ta naslov prihajajo pisma zelo različnih ljudi, z različnimi težavami in različnim pristopom. Večina jih ne pozna svojih potrošniških pravic (in dolžnosti), čedalje več je takih, ki svoje pravice razumejo zelo ohlapno in pričakujejo nemogoče.

Prva skupina dopisovalcev so tisti, ki samo prosijo za to ali ono ali iščejo sponzorja, sprašujejo za točnejše informacije. Posebni so beta-uporabniki: zahtevni, a ponavadi prijazni, pišejo z dobrimi nameni. Z eno od njih sem se nekoč prav na podlagi teh pisem celo srečevala - bila je super gospa (njen prihod je vedno pomenil cmokanje celotnega offica, saj je vedno prišla s polnimi rokami lastnih slaščic). To so lepši trenutki neposredne komunikacije z uporabniki.

Druga kategorija so ljudje, ki imajo take ali drugačne težave - večinoma gre samo za to, da jim manjka informacij, in jim z lahkoto pomagamo. Včasih se zgodijo resnejše težave in v takih situacijah znajo ljudje biti zlovoljni. To je tudi lahko razumeti. A če je šlo noter, mora it tudi ven - in še za vsak problem se je našla rešitev, bolj ali manj ugodna.

Tretja kategorija pa so preprosto tečnobe, ki se - tako se zdi - oglašajo zato, ker jih nekaj tišči (ali pa jih ne, pa bi jih moralo) na drugem področju. Uporabljajo vulgarne izraze, zmerljivke in so na splošno zelo zoprni in neolikani. Mislijo, da poznajo svoje pravice: zdi se jim, da je “ni mi všeč”, dober argument za povračilo stroškov. Skoraj vsak od teh pove, da bo pač o naši *vstavi kombinacijo kakega sramotilnega pridevnika in samostalnika* obvestil medije. Da bomo potem že videli.

In kaj naj potem človek naredi, ko dobi pismo, v katerem vsaj za prospekte tipa Direkt zanimiva znana oseba psuje in je do neznosnosti nesramna? Obvesti medije?

(Zagotovo ne. Znani in wanna-be znani že tako prevečkrat brezsramno bljuvajo v javnosti in novih priložnosti res ne potrebujejo, ne?)

Pogosto se zgodi, da me pri marketinških materialih v takem ali onakem agregatnem stanju zmoti nepravilna raba jezika (sem pač - kot nekdo, ki piše blog - po avtomatizmu tudi popoldanska lektorica), kot na primer neraba povratnega svojilnega zaimka v elektronskih in tiskanih oglasih (večina prodajalcev ali serviserjev jeklenih konjičkov) ali manjkajoča ločila v prodajnih sloganih (in v prodajnih besedilih). Redkeje se mi v moje amatersko in laično grlo zapiči kak srt oblikovalske šlamparije (kar ne pomeni, da jih ne vidim, le občutljiva sem manj na to).

Danes si pa že ves dan s prstom segam v žrelo, da bi spodaj opisano kost izbezala iz mesa. Mogoče je za mojo “novo” občutljivost krivo to, da sem prek Ermina nedolgo tega brala o tej dizajnerski bolezni, ali pa je morda kriv spomin na ure, ki sem jih posvetila verodostojnosti nogometne žoge na torti za naše fante ob izteku lanskega svetovnega prvenstva. Čeprav so v Nemčiji suvali v Teamgeist, se mi je zdelo, da bom imela manj dela z žogo, ki jo vsak normalen Zemljan poveže z nogometom: napihnjenenim prirezanim ikozaedrom. To, poudarjam, se mi je zdelo, nogometne žoge pač prej nikoli v življenju nisem risala. Na prvo žogo (!) bi rekla, da je vzorec na nogometni žogi nekakšno satovje. Pa ni, pač pa bi bila v dveh dimenzijah nogometna žoga videti takole:

Sestavljena iz 12 petkotnikov in 20 šestkotnikov. Spraviti to v smetano in čokolado… je poseben dosežek, za katerega naduvano povem, da sem ga naredila brez podpore posebnega tortnega modela za nogometno žogo. Sem pa porisala kup papirja in zgrizla pol radirke.

In potem me danes na kavi pričaka tale POS collateral (ki to niti ni, ker ni bil na lastnem POS-u, ampak to ni bistveno):

Nič ne rečem: čeprav stojalce po obliki bolj spominja na košarkaški koš, je za njim simpatična ideja, ki jo je (bilo) enostavno izvesti - kapo dol! Ima pa nekaj, za kar še zdaj ne vem, ali je bil to zgolj oblikovalčev easy way out ali preprosto samo napačna predpostavka, zaradi katere bi bila pred dobrega pol leta tudi moja žoga skoraj oblečena v čokoladno satovje?

Za trenutek sem ostala brez besed…

http://24ur.com/naslovnica/ekskluziv/film/20070412_3094798_16181516.php

.. in potem sem začela ropotati. In prišla do ene same zgoščene misli:
NE ME JEBAT!

Z vsem spoštovanjem do slovenskih igralcev uveljavljam svoj glas proti omejevanju MOJE svobode, da si v kinu ogledam Edwarda Nortona tako, kot se je pokazal: s stasom in glasom! Če ga kdo želi poslušat z glasom Janeza Novaka, naj izvoli: na trg lahko zaradi mene pošljejo 15 različic DVDjev, ki bodo nosili film s sinhronizacijo, a kino naj mi pustijo PRI MIRU.

To, čemur pravim domovina, postaja Severna Koreja! Sto let za leseno žlico!

… so za letos zlistani naslednji dosežki:

• s čokolado sta se me ognila K. in M., na ignore sta me dala S. in J., zato smo dobitke prekvalificirali v lastnino A.;
• šefica je zaradi razlogov X, ki so jo upravičeno spravili v slabo voljo, uprizorila izpad normalnosti, za katerega naj bi bili krivi razlogi Y, katerih obstoja niso sposobni dokazati niti najpametnejši v NASI;
• od kolegice, ki podpisuje moje račune, sem dobila šopek e-vrtnic;
• na fitnesu me je kolega železar ustavil pri pospravljanju uteži, češ, da jih bo kar on uporabil.

Klara Zetkin, če bereš, ti sporočam: ni za hvalit, a ni slabo.