Prisluhi iz ženske garderobe

Letos mi prinesi denar. Po tehtnem premisleku (pismo ti pišem že poldrugi mesec, pa sem po tolikih premislekih še vedno v prvi vrstici) sem dojela, da mi drugega ne moreš. Kar sem hotela, si zrihtal lani (hvala!!!), za letos imam pa tako nerealna pričakovanja, da sem se odločila, da te z mirom na svetu in predvsem v dušah (me incl.) ne bom morila. Časa bom imela toliko, kolikor si ga bom odmerila, rezultate na fitnesu pa točno take, kolikor bom vanje vložila. Za želje, ki niso za javnost, vem, da se mi bodo uresničile, če jih bom znala izraziti - oziroma se bodo vsaj skušale uresničiti. Prosim te, da popraviš nekaj krivic, ki so se letos zgodile ljudem, ki jih cenim (pa čeprav mi gredo kdaj na jetra, ampak to mi gredo tako ali tako vsi, tako da ni merilo). Tistim, ki jim je bila usoda mila, nakloni, da bo tako ostalo.

In tako se vrnem k svoji želji. Ničesar ne rabim, razen denarja. Po možnosti ne prijavljaj tega DURSU (pliz!?). Z denarjem si bom kupila nekaj stvari, ki v moji domovini, v kateri je bilolepo biti mlad, bodisi ne gredo v davčno olajšavo (fitnes karte in vpisnine v športne klube, anyone?) ali pa se jih dobi izključno z intenzivnim podmazovanjem z denarjem (ustrezna zdravstvena obravnava in draga zdravila).

Sva se razumela?

OK, za vnazaj sem se ti zahvalila, zahvaljujem se ti tudi vnaprej.

P.S.

Če ti ostane kaj pameti, jo, prosim, odnesi Borutu Pahorju. Letos sem ga volila, on pa počne stvari, zaradi katerih se počutim kot vol.

* in druge migetalkarje

Osebi, ki še nima kolesa kot novoletna jelka, sem iskala propse, sebi pa osebno registrsko, ker nisem več prepričana v prevladujoči komonsens slovenskih šoferjev, v zahvalo pa sem dobila 1$  za 20 naročil do 22. decembra… spet na RoadID. Mislim, dobila sem za dat naprej.  Številka kupona je ThanksTjasa427000. Dela pa tudi 15% popust s kuponom PCSaveOurHair81 (do 30. novembra).

Je rahlo matematičen in precej didaktičen. Verjetno bolj igriv kot kategorični imperativ in ker dopušča nekaj svobode (razen “daj”), prikupnejši. Ne nujno boljši, ne nujno ista liga. Daj naprej! Darilo potroji in ga vrni v kozmos. Če dobro izbereš, se zna zgoditi nenavadno zaporedje čudežev ali dobrote.

Da kroži po slovenski blogosferi, sem prvič videla pri Kiti, pritegnili sta Mojca in Pika. To je še moj prispevek!

Da ne traja predolgo, predstavljam svoje kandidate (ne, niso kandidati, pač pa že izvoljeni). Dišavni piškoti (by Petra Grdadolnik iz Horjula), Kruh brez kvasa (ne bo sojine moke, ni u bunilu) in Mato rezine.

Ne vem še, koga naj razveselim in po kakšnem ključu. O tem še razmišljam. Predlogi? :)

Lara je prelepa deklica, ki se je po devetih mesecih, odkar se je pojavila na svetu, odločila pokazati svoj mili, po mami izrezan obrazek. Prišla je v današnjem dramatičnem jutru, ko je grmelo, treskalo in deževalo - želim ji, da bi ji sicer v življenju več časa sijalo sonce in da bi se vedno spomnila na to, kakšen kupček sreče je danes za vse okrog sebe.

Merkator je častil 20%, Pika je na to prispevala malo več kot 1/3, izbrala sem (po mukah in težavah) jaz. Ponosna sem na to, da sem zmogla toliko fleksibilnosti, da sem svoji fiks ideji pustila, da jo je premagala ena druga: namreč lokalna fiks ideja, da tekaški SHOX niso za tek.

Preizkus še danes, če bo čas.

… če je ekipa upokojenske stranke med predstavniki večine najpomembnejših strank najboljša v tekmi z gorskimi kolesi, minuti sklec, minuti dvigov trupa, minuti stopanja na klopco in tekmi na spretnostnem poligonu. Upofakinkojenske.

Za njimi so se uvrstili bivši komunisti različnih frakcij: najprej leve provenience (Pahorčki in Golobičkarji), potem pa še desne (Janševile in drugi), vendar nam mediji niso priobčili njihovih natančnejših dosežkov.

Priznavam sicer možnost, da sem osebno rahlo kontaminirana s to temo, ker del krivde za to, da me kot otroka ni bil sposoben zmotivirati za gibanje, valim na izobraževalni sistem, ampak ta obrobna predvolilna iskrica je pravzaprav polna idej in naukov o tem, kaj je nujno spremeniti, da nam bo morda do naslednje generacije šlo dihanje na dolge proge malo bolje od pljuč. Skoraj nepomembno, a praktično je - za začetek - lase speti v čop.

Še vedno mislim, da bom volila tako, da bo moj glas čimbolj pragmatičen. Po nekajdnevnem premisleku (moja podtelevizijska naprava je bila nastavljena tako, da sem kasneje lahko dejansko pogledala to čudo on TV) pa sem se odločila, da bom džampnila na bendvegon (da ne bo BB govorila, da tak lenguić ne obstaja, LOL) te viroze.

Moj poziv temu malemu krožku iz garderobe: ne razmetujte s svojimi pravicami - ostajajo ena od redkih stvari, ki vam jih država zagotovo zagotavlja.

Ni preveč verjetno, ampak ko sem pred časom med svojimi nabiralniškimi pohodi v tistem diskontu, ki ima dobre stvari, vendar samo takrat, ko jih pač sploh ima, naletela na wasabi arašide, so bili moji zadnji dvojini všeč. Potem sem še enkrat nanje naletela pri varčevalčku, ko jih je nekdo pustil na blagajni. Ko sem jih čez čas iskala, jih ni bilo ne v luftu ne na tleh. Spraševala trgovko? Prvič, naj mi kdo pove, kako dobiš sploh kakšnega oddelčnega uslužbenca… in drugič: wasabi? Jeah, saj štekate.

In tako mene zadene strok lastne nadgenijalnosti: jih bom pač naredila sama. Prvi problem je - jasno - v deželi izobilja in strašneljive homogenosti (še posebej izrazito plebejskega značaja, kar se hrane tiče) najti wasabi. Ob takih priložnostih si rečem, da hvala bogu živim vsaj v Ljubljani. Je pa res, da smo v zadnjih letih poenostavili nabiralništvo nepraženih in neslanih arašidov. Prej so jih imeli samo v Maxiju in sem jih - posledično - nabirala približno enkrat na leto. Torej gre po polžje na bolje. (Jupi! Doh!)

Temeljna ideja mojega poskusa je bila v bistvu genialna (sem že rekla, ne?). Iz prahu wasabija narediti pasto, povaljati v njej arašide - et voila.

********* napačen odgovor!

Če tako pripravljene arašide pustiš v  zaprti posodi, se zmehčajo in postanejo nikakvi. Če jih posušiš, postanejo samo nikakvi. Wasabi? Ja, je šel mimo po Rimski cesti.

Ker ne obupam tako hitro in ker sem si res želela za omenjeni del mojega metafizičnega bitja narediti nekaj lepega (sploh ker zadnje čase od njega zahtevam nadpovprečno potrpežljivost in ker je mimo tega še ekstra prijazen), sem se spomnila, da se običajno vedno bojno posvetujem z Gugljem in ta mi je navrgel recept za wasabi arašide neke Nespečnemame. Sem segrela pečico na 180 stopinj, potem vrečko arašidov zgnetila v dveh žlicah grobe soli, otresla. Zmešala dve žlici škroba in wasabija z beljakom… vse skupaj prepojila in na peki papirju pekla 25 minut (30 bi bilo prepozno).

Dobro je, ne rečem, malo zapečeni, extra hrustljavi in drobljivi arašidi z okusom po… škrobu. Wasabi? Kaj je to wasabi?

Kot da včerajšnje nažiranje, kot bi bilo pripravljeno za fitnes konvencijo in ne za veliko noč, ni bilo dovolj, smo danes ubili še dve ribi. Brancina sta se nekaj ur pacala v soli, timijanu in rožmarinu, potem pa sta se na posteljici iz na rezine narezanih bučk in korenja (ki smo ga potem dali kompostu) in obložena z brokolijem in paradižnikom kakih 40 minut sončila na 180 stopinj Celzija. Zraven smo obedovali mladi krompir, ki se mu je na mojem krožniku pridružilo še nekaj cottage cheesa in preostankov kuhane zelenjave od mamine včerajšnje fitnes konvencije. Ostanek krompirja in cottage cheesa smo kasneje pomendrali, dodali jajce, sol, peteršilj, baziliko in skoraj preveč popra ter žlico polnozrnate moke in oblikovana v polpete spekli na 180 stopinjah približno 15 minut. Bilo je popolnejše kot lani, ker sva oba jedla še toplo.

Ko se mi je brancin lepo polegel, sem ga odnesla na trening, kjer začuda (še) ni bilo množice, ki bi se spokorjevala za včerajšnje grehe za mizo, in kjer je brancin (za evidenco) s klopi odrival po 60, in sicer dvakrat po štiri. Častna Titova, da sem se smejala.
Poslikali smo star papir, ki nam ga je Phillips podturil skupaj z izdelkom, ki nam bo polepšal življenje. V slovenščini je samo tisti tanek smotek papirja na vrhu, vse ostalo je v nekih eksotičnih evropskih in bližnjevzhodnih jezikih. Nismo bili preveč srečni in razmišljamo o prijaznem pismu na info@.

In še nekaj za rubriko “ko bom velika, bom vozila Volva”: če mu polepšajo rit, sem za. Tudi zato, ker je videti kot tekaški copat, kakršnega bi rada imela (pa ga ne najdem) :). Pričakujem, da mi bodo ob nakupu podarili podaljšek na navoju. :)

via Global Giants, kjer je tudi tale. MMG: čisto zaresen prisluh iz garderobe - unih polpriklopnikov, ki jih dela ena od najbolj zastopanih avto znamk na slovenskih cestah, ne uspejo dobavit toliko, kolikor je povpraševanja. Kar pomeni, da gre samo na slabše.

P.S.

Očitno slab čas za brancine in njihovo dolgo življenje.

OK, dovolite mi, da se osmešim z objavo namere, da se bom fopala z brusničnim koncentratom.

[[[[[prostor za krohotanje]]]]]

Te dni sem prvič v življenju doživela vnetje mehurja in ker, ahm, ne bi več in ker brusnice baje pomagajo, sem šla malo v research. Ob tem naj pojasnim, da me pri vsem skupaj vodi misel, da ni grozno, če ne škodi… in če je dovolj poceni! Tu pa sem - čedalje bolj zahtevna. Ne, ker sem revna in ker si 24 gramov brusničnega koncentrata ne bi mogla privoščiti po slovenskih cenah… ampak zato, ker mi gre na živce, da me obirajo kot enega loleta (ja, ja, saj vem, da morajo ljudje zaslužiti). In đastbikozajken izbiram, kdo me bo obiral in koliko. In to lekcijo samo v vednost in ravnanje tudi objavljam.

Na lekarnar.com imajo tri izdelke:

• Brusnica kapsule (by Nutrilab - spletna stran ne dela, ampak količino koncentrata na kapsulo mi je uspelo stauhati) za 10,95 €. V 1 od 60 kapsul je 250 mg koncentrata, kar preračunano pomeni, da je gram koncentrata 0,73 €. Hm.
• Brusnica, 60 kapsul (by Fidimed) za 9,58 €. V 1 od 60 kapsul je 400 mg koncentrata (plus vitamin C, ki bi tako ali tako moral biti v koncentratu sadeža, bogatega z vitaminom C ali pa jaz česa ne razumem), kar preračunano pomeni, da je gram koncentrata 0,399 €. Skoraj pol ceneje. Hm.
• in Brusnični koncentrat NOW, kapsule (by NOW via Hiša zdravja) za 20,60 €. V 1 od 100 kapsul je 700 mg koncentrata, kar preračunano pomeni, da je gram koncentrata 0,29 €. Krasn!

Ampak najlepše še pride: ker sem zavoljo razmerja med ceno in kakovostjo že dlje časa uporabnik dodatkov NOW, tudi takih, ki jih je pri nas prepovedano prodajati, ker je v preteklosti v EU očitno preveč ljudi umrlo zaradi OD vitaminov (samo da niso prepovedani čiki, alkohol in da se mirno tolerira samomorilski način vožnje), sem preverbo opravila še na svoji najljubši spletni trgovin v tujini: bodybuilding.com (ki se je je treba že zaradi imena ogniti, jasno kot beli dan, ne?). Pri trgovini je fajn, ker ti za vsako snov, ki ti jo želi prodati, razloži, kaj je, od kod je, za kaj se uporablja… in navede izdelke, ki primarno vsebujejo prav želeno snov, in vse tiste, ki jo tudi vsebujejo, poleg tega pa omogoča še primerjavo po ceni na gram (vse tisto, kar sem za lekarnar.com počela na roke). Primer: brusnica oziroma brusnični koncentrat. Tudi na bodybuilding.com je Brusnični koncentrat NOW na gram koncentrata najcenejši: 0,14 $. In koliko bi to koštalo mene, če naročam iz te vukojebine na drugem koncu galaksije? Izdelek 7,49 $ in poštnina 9,99 $, skupaj 17,48 $ in ker je danes dolar 0,65 €, in ker me Carina za uvoz blaga preko pošte, pri katerem skupna vrednost blaga ne presega vrednosti 45 €, oprosti plačila carinskih dajatev, to znese 11,362 €. Skoraj pol ceneje kot pri lekarnarju. Še krasnejš!

Drugače pa te dni kupujem samo še na Prehranska dopolnila. Totalno sem se navlekla na Diet Essentio. :D