Prisluhi iz ženske garderobe

Torej jih imamo. Zelo visoke kazni za prometne prekrške - bistveno višje kot v Nemčiji. Seveda v klasični slovenski maniri vijemo roke v nebo in ihtavo naricamo, češ, kako nas ima država za norce in kako bomo obubožali, če bomo slučajno kdaj pomotoma prevozili rumeno luč v semaforju, kako nam bodo dali otroke v rejo in kako bomo morali prodajati lastno telo, da bomo odplačali krivično nam vsiljene dolgove.

Veste, kaj? Meni se na cesti malokaj zgodi pomotoma. Ko vozim prehitro, dobro vem, da vozim prehitro. Skozi rumeno skoraj vsak dan zapeljem s čisto zavestjo, da počnem nekaj, česar se ne počne. Resda v strnjenem naselju večinoma ne norim, ker imam stalen mentalni pikčr, kako mi pod avto prileti razigrano otroče, a tam, kjer se da in kjer se (meni) zdi smiselno, vozim hitreje, kot si je zamislila država, da bi smela. Tudi ko se poleti ne pripnem z varnostnim pasom, ker mi je prevroče, zelo dobro vem, da nimam nikakršne pravice - celo vem, da je to početje neumno, ne samo nedovoljeno. In ko zjutraj nimam živcev stati pred rdečo za pešce, ampak raje tečem dalje (saj pogledam levo, desno in nazaj, o, ja), tudi dobro vem, da razvajam svoje ugodje na račun varnosti in tega, kar je prav. Oprostite, na cesti se mi res manjši delež stvari, ki jih naredim narobe, zgodi pomotoma.

In če me bo poslej za to država kaznovala, naj me le. Naj nas kaznuje čimveč. Ker zaradi mene lahko kdorkoli obrača, vrti, suka, plete, ožema in zvija statistiko o mrtvih na cestah in dokazuje, da je na cestah relativno manj mrtvih kot pred leti, mene to sploh ne gane. Na slovenskih cestah se počutim ogrožena, vožnje po naših cestah me je strah, pa ne zato, ker sem boječa voznica, in nadvse rada bi, da bi se glede tega naredilo nekaj reda: se omogočilo javni promet (v Ljubljani recimo potovanje po ljubljanskem cestnem obodu, ne pa nujno rinjenje v center, če želiš od BTCja do WTCja), rigorozno kaznovalo vse, ki namenoma zaparkirajo druga vozila; vse, ki rinejo v križišče, skozi katerega ne bodo speljali tako, da ne bi ovirali prometa pravokotno na smer svoje poti; tiste, ki ne doumejo logike “večja hitrost - večja varnostna razdalja, manjša hitrost - sledenje vrsti”, ki po Slovenčevi¹ pripizdijo² čez 100 na uro itd.

Se mi pa dozdeva, da me bo tudi po uvedbi novega cenika še vedno strah. Ne mož v modrem in njihovih položnic, pač pa prav tega, da jih bomo na cestah spet videvali tako kot doslej: tam, kjer v resnici ni nobene potrebe (na Dunajski sredi noči, kjer na radar lovijo tiste, ki letimo, ups, 5 km/h prehitro). Tam, kjer bi mi omogočili, da mi vožnja ne bi gnojila sivih las, pa jih seveda ne bo.

P.S.

In naslov? Vedno blendam - še posebej voznikom, ki nimajo prižganih luči. Domnevam namreč, da niso taki zahojenci, da bi imeli luči nalašč ugasnjene, pač pa so jih pozabili prižgati. V zadnjih treh mesecih sem bila pri blendanju uspešna v - ocena čez prst - 30% primerov. To me navaja na misel, da folk dobesedno sanja za volanom - ker luči na svoji kripi sem preverila, delujejo. No, od danes naprej me lahko imate za tipično žabarko: ne blendam več. Odločitvi je botroval današnji “incident”, ko sem potem, ko sem peljala mimo patrulje na drugi strani ceste, takoj za ovinkom jela besno blendati nasproti vozečim avtomobilom. In sem poblendala eni damici v finem avtku, ki je po luknjači za Litostrojem vozila s telefonom v roki. Zakaj, zaboga, bi na policijsko zasedo opozarjala nekoga, ki pri čisti zavesti vozi s telefonom v roki, v drugi pa po možnosti drži čik (oh, ja, tudi to sem že videla)? Ni nobenega razloga. Kar naj jih opilijo tako, da bodo morali kredit namesto za novoletna darila vzeti za odplačilo kazni za prometni prekršek.

P.P.S.

Z današnjim dnem veljavnim zakonom je bistveno narobe nekaj drugega kot cene. Vzpostavil je tako situacijo, da zdaj vsi povprek branimo svojo pravico do kretenskega obnašanja na cesti, namesto da bi že enkrat doumeli, kaj je jedro problema: ker ne moremo preprečiti naključij, ki se ne kaznujejo, a lahko povzročijo tragedijo (razmišljenosti za volanom vam ne more noben policaj dokazat, lahko pa vam dokaže, da ste šli mirno skozi rdečo), bi bilo fino, če preprečujemo vsaj tisto, kar lahko. Vožnjo z neprilagojeno hitrostjo, vožnjo pod vplivom alkohola in vožnjo z ignoriranjem predpisov.

P.P.P.S.

Ker bi tudi vezava kazni na višino osebnih dohodkov najbolj prizadela tiste, ki zaslužijo najmanj (oprostite, ampak en privatnik si zagotovo ne izplačuje visoke plače, ampak ostaja nekje v dohodninskem minimumu), bi bilo vsaj pri nas najbolj smiselno kazni razdelati glede na vrednost avtomobila, s katerim je bil povzročen prekršek. Pa da vidimo 19-letne junake z očkovimi BMW-ji, kako drvijo po Nemški cesti in sejejo smrt.

1. strnjeno naselje [↩]
2. ikskjuz maj frenč, ampak za to ni lepše besede [↩]