Hrana za dušo

29. Mar 2008

Nedavna dogodivščina s piskajočim alarmom v eni od ljubljanskih štacun me se spomnila na to, kako mi je nekoč v Nami piskal alarm in kako me je varnostnik kot največjega kriminalca odvedel v posebno čumnato, kjer sva potem raziskovala, kaj v moji torbici je krivo, da sem osumljena kraje.

Bila je škatlica in ovitek kasete s tem albumom. Zakaj sem ovitek kasete, ki je bila nekoč last mojega strica, nosila v torbici, se ne spomnim, še manj mi je razumljivo, saj sem kaseto, jasno, poslušala v avtu. A bila je tam in je piskala. Samo ugibam tudi lahko, zakaj je stric imel kaseto… Mogoče niti ni bila njegova in jo je tudi on od koga “podedoval”. Soul Food To Go

In sem ga odprašila - skupaj z njim tudi nekatere druge albume (mnoge sem imela originalno še na kasetah in ploščah),  sočasno pa še niz ohlapno povezanih spominov in asociacij.

Danes tega žal ne morem več preveriti (ne vem, kje bi našla kak delujoč kasetar, ne vem niti, če imamo še kakšnega na radiu), vem pa, da sem Stingovih deset selovih zgodb toliko preposlušala, da na koncu ni bilo več za prebavljat, ker je že vse zavijalo. Prav tega omenjam zato, ker se še dobro spomnim dileme pri nakupu: prodajalec v štacuni na Erjavčevi (tu nekje) mi je predlagal CD, a playerja jaz še nisem imela, tako zelo dosegljiv, kot danes karkoli iz te rubrike na enaa ali mimovrste, pa mi tudi ni bil - in sem vzela kaseto.

Prvi CD player sem videla leta 1983 (ali enkrat kmalu potem): takrat je moj čudaški stric v hišo prinesel Phillips FD-1000: prvi CD player. Prvi v tem smislu pomeni enega prvih komercialnih CD playerev sploh.

phillips1.jpg

Kakšno čudo! In kako je to grmelo na njegovih, doma izdelanih zvočnikih, v katere je tlačil nekaj, za kar sem bila doslej prepričana, da so bili beli zaključki ženskih najlonskih dokolenk (gosto tkanje na vrhu, ki preprečuje, da bi nogavica zdrsnila z noge), zdaj pa nisem več čisto prepričana (anyhoo, bilo je mehko, hranil jih je v ogromnih škatlah, v katerih sem se pogosto valjala). Mislim, da je bila ena od prvih plošč Straussova Also Sprach Zarathustra v izdaji Deutsche Grammophon, a tega se ne spomnim več prav zagotovo. Vem pa, da je bila ena od prvih pop stvari, ki sem jih slišala s CDja, Collinsov No Jacket Required, vmes pa so morali biti tudi Dire Straits.

Prvi lastni CD player sem dobila za 20. rojstni dan - nek Sonyjev Discman. Verjetno še vedno dela. Ne, do danes nisem pomislila, kako dinozavrsko se sliši, da si prvi CD player dobil za svoj 20. rojstni dan. Eden od prvih albumov, s katerim sem futrala svoje nove veselje, je bil The Sun Is Out Flore Purim in Airta, ki sva ju kako leto kasneje s Tanjo poslušali tudi v Cankarju - in trpeli kot kravi, ker se nama je zdelo, da na takem koncertu pač ne moreš sedeti!

Ampak tale elipsa bi se morala končati s še enim kvartetom, ki kot Manhattan Transfer nosi ime New Yorka. Hearts of Fire je soundtrack prvega leta v D bloku za Bežigradom (apartmaja, kjer sem nazadnje srečala Jackie1, navrženo samo MMG)… in ko sem ga med treningom poslušala danes, mi je kapnilo, da je Sign of Spring pravzaprav pesem o današnjem dnevu.

Where’s the bird
she’s the one you always heard
singing through through the breeze
Where are the leaves
drifting through the summer breeze
what a strange sensation

Where’s the rain
Always thought it would be the same
Where’s the sea
mother of eternity
now it’s all been wasted away
Wasted by the ones
who should know
Sensless is the man with the narrow view
Sacrificing all that will follow
Think about tomorrow

Will there be a sign of spring
Winter is changing
but what’s there to bloom
Will we see the signs of spring
Seasons may change
But what will remain of the world

Where’s the sky
Far beyond the blinded eye
It’s so sad to see the truth
Where’s the Earth
XXX Dead and gone with no reverse
We gotta try, XXX tonight, we gotta listen to the call
Where’s the man
Does he have a masterplan
To plan for the Planet
Where is the heart
Tryin’ to find a place to start
Gotta find a better way

Time to help the healing of Nature
Time to heal the nature of People
Coz all of us are tryin’ to XXX
Hoping to survive.

(pri XXX si ne drznem blefirati, da vem, kaj je slišati).

  1. Jackie of Jackie & Grace fame []

4 comments to “Hrana za dušo”

  1. in tisti PRVI TVOJ Cd player si imela povezan na zvočnike, kajne? (če me spomin ne vara)


  2. js imam kasetar in ti ga lahko posodim.


  3. Mojcej, ti se pa spomniš! :) Ja, s CDjem sta prišla dva aktivna zvočnika, ki sva ju še ne tako zelo dolgo nazaj uporabljala za ozvočenje laptopa, in (za tiste čase) zelo umetelne zložljive slušalke. Za player in zvočnike sem sešila tudi oblekice iz sivega platna, z napisom CD iz zelenega in rdečega blaga. :) Jao, to so bili časi, ko sem še mučila naš šivalni stroj. :)

    Kejt. Hvala. Sem ga že dobila. Še ne preizkusila. :D


  4. Prvi CDeji, ki sem jih jz vidla in slišala, so bli z govejo musko, zato sem še nekaj časa mislila, da gre za eno čist mem zadevo :) Jah to so bili časi …


Komentiraj