Prisluhi iz ženske garderobe

Letos mi prinesi denar. Po tehtnem premisleku (pismo ti pišem že poldrugi mesec, pa sem po tolikih premislekih še vedno v prvi vrstici) sem dojela, da mi drugega ne moreš. Kar sem hotela, si zrihtal lani (hvala!!!), za letos imam pa tako nerealna pričakovanja, da sem se odločila, da te z mirom na svetu in predvsem v dušah (me incl.) ne bom morila. Časa bom imela toliko, kolikor si ga bom odmerila, rezultate na fitnesu pa točno take, kolikor bom vanje vložila. Za želje, ki niso za javnost, vem, da se mi bodo uresničile, če jih bom znala izraziti - oziroma se bodo vsaj skušale uresničiti. Prosim te, da popraviš nekaj krivic, ki so se letos zgodile ljudem, ki jih cenim (pa čeprav mi gredo kdaj na jetra, ampak to mi gredo tako ali tako vsi, tako da ni merilo). Tistim, ki jim je bila usoda mila, nakloni, da bo tako ostalo.

In tako se vrnem k svoji želji. Ničesar ne rabim, razen denarja. Po možnosti ne prijavljaj tega DURSU (pliz!?). Z denarjem si bom kupila nekaj stvari, ki v moji domovini, v kateri je bilolepo biti mlad, bodisi ne gredo v davčno olajšavo (fitnes karte in vpisnine v športne klube, anyone?) ali pa se jih dobi izključno z intenzivnim podmazovanjem z denarjem (ustrezna zdravstvena obravnava in draga zdravila).

Sva se razumela?

OK, za vnazaj sem se ti zahvalila, zahvaljujem se ti tudi vnaprej.

P.S.

Če ti ostane kaj pameti, jo, prosim, odnesi Borutu Pahorju. Letos sem ga volila, on pa počne stvari, zaradi katerih se počutim kot vol.