Rog iz čela
21. Jun 2007Minula noč je prinesla novo telesno posebnost: pokončen rog, ki mi štrli iz čela. Na moonwalking me je spomnil sicer šele pogled v ogledalo in nekajsekundno WTF brskanje po možganih, potem pa se mi je razjasnilo, da sem enkrat sredi noči z glavo butnila direkt v “sudoku v naravni velikosti” (©, Mayhem).
To ni smešno.
P.S.
Vseeno boljši izkupiček kot včerajšnji GVjev, čigar avtoček je končal kot priloga sendviča med dvema zaspanima žemljama češpljama.
Hitro obkladke!
me ne čudi. še v sanjah bežiš stran od tiste stene. nocoj si priskrbi še en rožiček na drugi strani čela, jutri pa spni lase v rep in na koncu dodaj eno puščico ; )
Hehe, ob tvojem “roku iz čela” sem se spomnil na tisti vico o tanku in fičotu.
Torej, si prepričana, da je rog? :)
@ Mayhem: zjutraj (priznam, da sem se v špeglu zagledala precej po prebujanju) je bilo za to terapijo prepozno. Hvala vseeno! :)
@ E: žal ni tako enostavno. Prvič: butnila sem v smeri PROTI steni. Drugič: rog je čisto na sredini čela. Tik nad tretjim očesom (ki mene očitno, če ga sploh imam, samo zaj***, ker zakaj bi mi sicer pustilo, da se tako kruto srečam s svojo knjižno polico?)
@ Milan’che: prepričana. :D
Eniuej, glede na čudaškost doživetja, se sprašujem, če se mi to ni (redno) dogajalo že prej. Bi pojasnilo marsikatero mojo motenost, LOL.
kot si mi priporočila, po dnevi hodim po cejst, s čelado na glavi.
čez noč ti jo posodim za spanje :-)
drugače pa buško sredi čela zagovarjaš kot tretje kurje oko.
in če bi rada trenirala potrpežljivost, ga glej v ogledalu dokler ti ne pomežikne :-)