Prisluhi iz ženske garderobe

Hvala pristojnemu deontološkemu omizju.

Nedavna dogodivščina s piskajočim alarmom v eni od ljubljanskih štacun me se spomnila na to, kako mi je nekoč v Nami piskal alarm in kako me je varnostnik kot največjega kriminalca odvedel v posebno čumnato, kjer sva potem raziskovala, kaj v moji torbici je krivo, da sem osumljena kraje.

Bila je škatlica in ovitek kasete s tem albumom. Zakaj sem ovitek kasete, ki je bila nekoč last mojega strica, nosila v torbici, se ne spomnim, še manj mi je razumljivo, saj sem kaseto, jasno, poslušala v avtu. A bila je tam in je piskala. Samo ugibam tudi lahko, zakaj je stric imel kaseto… Mogoče niti ni bila njegova in jo je tudi on od koga “podedoval”. Soul Food To Go…

In sem ga odprašila - skupaj z njim tudi nekatere druge albume (mnoge sem imela originalno še na kasetah in ploščah),  sočasno pa še niz ohlapno povezanih spominov in asociacij.

Danes tega žal ne morem več preveriti (ne vem, kje bi našla kak delujoč kasetar, ne vem niti, če imamo še kakšnega na radiu), vem pa, da sem Stingovih deset selovih zgodb toliko preposlušala, da na koncu ni bilo več za prebavljat, ker je že vse zavijalo. Prav tega omenjam zato, ker se še dobro spomnim dileme pri nakupu: prodajalec v štacuni na Erjavčevi (tu nekje) mi je predlagal CD, a playerja jaz še nisem imela, tako zelo dosegljiv, kot danes karkoli iz te rubrike na enaa ali mimovrste, pa mi tudi ni bil - in sem vzela kaseto.

Prvi CD player sem videla leta 1983 (ali enkrat kmalu potem): takrat je moj čudaški stric v hišo prinesel Phillips FD-1000: prvi CD player. Prvi v tem smislu pomeni enega prvih komercialnih CD playerev sploh.

Kakšno čudo! In kako je to grmelo na njegovih, doma izdelanih zvočnikih, v katere je tlačil nekaj, za kar sem bila doslej prepričana, da so bili beli zaključki ženskih najlonskih dokolenk (gosto tkanje na vrhu, ki preprečuje, da bi nogavica zdrsnila z noge), zdaj pa nisem več čisto prepričana (anyhoo, bilo je mehko, hranil jih je v ogromnih škatlah, v katerih sem se pogosto valjala). Mislim, da je bila ena od prvih plošč Straussova Also Sprach Zarathustra v izdaji Deutsche Grammophon, a tega se ne spomnim več prav zagotovo. Vem pa, da je bila ena od prvih pop stvari, ki sem jih slišala s CDja, Collinsov No Jacket Required, vmes pa so morali biti tudi Dire Straits.

Prvi lastni CD player sem dobila za 20. rojstni dan - nek Sonyjev Discman. Verjetno še vedno dela. Ne, do danes nisem pomislila, kako dinozavrsko se sliši, da si prvi CD player dobil za svoj 20. rojstni dan. Eden od prvih albumov, s katerim sem futrala svoje nove veselje, je bil The Sun Is Out Flore Purim in Airta, ki sva ju kako leto kasneje s Tanjo poslušali tudi v Cankarju - in trpeli kot kravi, ker se nama je zdelo, da na takem koncertu pač ne moreš sedeti!

Ampak tale elipsa bi se morala končati s še enim kvartetom, ki kot Manhattan Transfer nosi ime New Yorka. Hearts of Fire je soundtrack prvega leta v D bloku za Bežigradom (apartmaja, kjer sem nazadnje srečala Jackie¹, navrženo samo MMG)… in ko sem ga med treningom poslušala danes, mi je kapnilo, da je Sign of Spring pravzaprav pesem o današnjem dnevu.

Where’s the bird
she’s the one you always heard
singing through through the breeze
Where are the leaves
drifting through the summer breeze
what a strange sensation

Where’s the rain
Always thought it would be the same
Where’s the sea
mother of eternity
now it’s all been wasted away
Wasted by the ones
who should know
Sensless is the man with the narrow view
Sacrificing all that will follow
Think about tomorrow

Will there be a sign of spring
Winter is changing
but what’s there to bloom
Will we see the signs of spring
Seasons may change
But what will remain of the world

Where’s the sky
Far beyond the blinded eye
It’s so sad to see the truth
Where’s the Earth
XXX Dead and gone with no reverse
We gotta try, XXX tonight, we gotta listen to the call
Where’s the man
Does he have a masterplan
To plan for the Planet
Where is the heart
Tryin’ to find a place to start
Gotta find a better way

Time to help the healing of Nature
Time to heal the nature of People
Coz all of us are tryin’ to XXX
Hoping to survive.

(pri XXX si ne drznem blefirati, da vem, kaj je slišati).

1. Jackie of Jackie & Grace fame [↩]

“They paved paradise to put up a parking lot,” je laž! V moji soseski so tja, kamor v pomanjkanju prostora odlagamo svoje konje, posadili še več dreves! A na stopnišču sem slišala pogovor o tem, “kako so nesposobni, lahko bi naredili parkirišče in zaslužili. Ne, zaslužit pa res ne znajo.” Ne, a znajo pa pri laži ujeti Joni Mitchell in prek Janet tudi Q-Tipa. Joni Mitchell se laže. Vsaj včasih. Krasn.

Kot da včerajšnje nažiranje, kot bi bilo pripravljeno za fitnes konvencijo in ne za veliko noč, ni bilo dovolj, smo danes ubili še dve ribi. Brancina sta se nekaj ur pacala v soli, timijanu in rožmarinu, potem pa sta se na posteljici iz na rezine narezanih bučk in korenja (ki smo ga potem dali kompostu) in obložena z brokolijem in paradižnikom kakih 40 minut sončila na 180 stopinj Celzija. Zraven smo obedovali mladi krompir, ki se mu je na mojem krožniku pridružilo še nekaj cottage cheesa in preostankov kuhane zelenjave od mamine včerajšnje fitnes konvencije. Ostanek krompirja in cottage cheesa smo kasneje pomendrali, dodali jajce, sol, peteršilj, baziliko in skoraj preveč popra ter žlico polnozrnate moke in oblikovana v polpete spekli na 180 stopinjah približno 15 minut. Bilo je popolnejše kot lani, ker sva oba jedla še toplo.

Ko se mi je brancin lepo polegel, sem ga odnesla na trening, kjer začuda (še) ni bilo množice, ki bi se spokorjevala za včerajšnje grehe za mizo, in kjer je brancin (za evidenco) s klopi odrival po 60, in sicer dvakrat po štiri. Častna Titova, da sem se smejala.
Poslikali smo star papir, ki nam ga je Phillips podturil skupaj z izdelkom, ki nam bo polepšal življenje. V slovenščini je samo tisti tanek smotek papirja na vrhu, vse ostalo je v nekih eksotičnih evropskih in bližnjevzhodnih jezikih. Nismo bili preveč srečni in razmišljamo o prijaznem pismu na info@.

In še nekaj za rubriko “ko bom velika, bom vozila Volva”: če mu polepšajo rit, sem za. Tudi zato, ker je videti kot tekaški copat, kakršnega bi rada imela (pa ga ne najdem) :). Pričakujem, da mi bodo ob nakupu podarili podaljšek na navoju. :)

via Global Giants, kjer je tudi tale. MMG: čisto zaresen prisluh iz garderobe - unih polpriklopnikov, ki jih dela ena od najbolj zastopanih avto znamk na slovenskih cestah, ne uspejo dobavit toliko, kolikor je povpraševanja. Kar pomeni, da gre samo na slabše.

P.S.

Očitno slab čas za brancine in njihovo dolgo življenje.

… ki se ji je zdelo kul iz garderobe v Panterju ukrasti moj s švicem in ostanki moje luščeče se kože prepojen mp3 player sporočam…

… ah, nič.

Pirhov ponavadi ne delam, letos sem pa pri Slovonskih naletela na te, ki so mi bili tako kul, da sem si rekla, da jih bom “pokopirala”. Na srečo in čisto po naključju sem v štacuni naletela tudi na bela jajca. In sva sinoči napackala: njemu sem pustila samo dve :) - obakrat skrajno desno. Za Hitlerja, ki ga nisem prerisovala, mi je bilo nemudoma žal, a kaj ko je imel tako ikoničen fris (pa še v set fino sodi), emo pa je posvečen Betki. ;) (Čeprav ga ne boš dobila, ker je že oddan).

Če koga jezijo, naj ga potolaži dejstvo, da sva imela otroka s tem vsaj nekaj velikonočnega veselja. :)

Pojdimo se eno igrico! Včasih smo ji rekli telefon… ali pa povej naprej…

V soboto, 29. marca, od 20. do 21. ure ugasnimo vse električne naprave v svojem domu oziroma podjetju.

Pri Cenim.se podpiramo take akcije: za večjo zavest o tem, da se preprečevanje katastrof začenja pri osveščenem posamezniku, ne pa pri politikih in korporacijah!

via .ccc

Rožice imajo v bistvu zelo malo nasičenih maščobnih kislin, MH! Ovseni kosmiči na primer 1,1% (na 100 gramov kosmičev, ne kot delež vseh maščob). Ostale so nenasičene. Mono in poli. Skratka, brez strahu, ovseni so kul, čeprav bi kdo po branju tega spodaj lahko postal zaskrbljen.

Pa ugotavljam (google in najdisi), da se monosaturated in polysaturated ter slovenski različici mononasičene in polinasičene pogosto pojavljajo.

P.S. A je že kdo kdaj dobil / “pridelal” žarke kosmiče?

• Včeraj sem bila častna nosilka štafete kretenov po ljubljanskih cestah. Napačna presoja, zaradi katere sem se pošteno usrala, ker se šoferju mestnega avtobusa ni zdelo potrebno kaj pretirano okrog mene vozit, se je zgodila na mestu, kjer bi se lahko že o-ho-ho-la-la-krat v zadnjih hm… desetih letih. Če se je zgodila prvič, ni nujno, da se bo tudi zadnjič. Ob nekaterih dnevih (in včeraj je bil tak) je vse narobe;
• danes sem se spet čudila za leto 2008 neverjetni ignoranci. Prideš do pipe, za katero enostavno moraš vedeti, da ne toči za pitje primerno hladne vode - a vseeno pustiš curek nekaj minut besno izlivati v odtok. Res ne dojamem! Aja, 29. marca spet ugašamo luči (via .ccc);
• novo leto se je letos začelo skoraj 14 dni prej kot lani in to z vsemi prednostmi v minulih mesecih sprejetih ukrepov: 7 km v 40 minutah. Zadovoljna:
  • da sem končno premagala (običajno) tremo pred prvim zunaj,
  • zaradi lepega začetka sezone, še posebej po enomesečnem zabušavanju preveč naoljenih tekalnih stez in
  • za soliden prvi-po-dolgem-času tek v precej zoprnem vetru. Zdaj naj pomaga samo še vreme!

OK, dovolite mi, da se osmešim z objavo namere, da se bom fopala z brusničnim koncentratom.

[[[[[prostor za krohotanje]]]]]

Te dni sem prvič v življenju doživela vnetje mehurja in ker, ahm, ne bi več in ker brusnice baje pomagajo, sem šla malo v research. Ob tem naj pojasnim, da me pri vsem skupaj vodi misel, da ni grozno, če ne škodi… in če je dovolj poceni! Tu pa sem - čedalje bolj zahtevna. Ne, ker sem revna in ker si 24 gramov brusničnega koncentrata ne bi mogla privoščiti po slovenskih cenah… ampak zato, ker mi gre na živce, da me obirajo kot enega loleta (ja, ja, saj vem, da morajo ljudje zaslužiti). In đastbikozajken izbiram, kdo me bo obiral in koliko. In to lekcijo samo v vednost in ravnanje tudi objavljam.

Na lekarnar.com imajo tri izdelke:

• Brusnica kapsule (by Nutrilab - spletna stran ne dela, ampak količino koncentrata na kapsulo mi je uspelo stauhati) za 10,95 €. V 1 od 60 kapsul je 250 mg koncentrata, kar preračunano pomeni, da je gram koncentrata 0,73 €. Hm.
• Brusnica, 60 kapsul (by Fidimed) za 9,58 €. V 1 od 60 kapsul je 400 mg koncentrata (plus vitamin C, ki bi tako ali tako moral biti v koncentratu sadeža, bogatega z vitaminom C ali pa jaz česa ne razumem), kar preračunano pomeni, da je gram koncentrata 0,399 €. Skoraj pol ceneje. Hm.
• in Brusnični koncentrat NOW, kapsule (by NOW via Hiša zdravja) za 20,60 €. V 1 od 100 kapsul je 700 mg koncentrata, kar preračunano pomeni, da je gram koncentrata 0,29 €. Krasn!

Ampak najlepše še pride: ker sem zavoljo razmerja med ceno in kakovostjo že dlje časa uporabnik dodatkov NOW, tudi takih, ki jih je pri nas prepovedano prodajati, ker je v preteklosti v EU očitno preveč ljudi umrlo zaradi OD vitaminov (samo da niso prepovedani čiki, alkohol in da se mirno tolerira samomorilski način vožnje), sem preverbo opravila še na svoji najljubši spletni trgovin v tujini: bodybuilding.com (ki se je je treba že zaradi imena ogniti, jasno kot beli dan, ne?). Pri trgovini je fajn, ker ti za vsako snov, ki ti jo želi prodati, razloži, kaj je, od kod je, za kaj se uporablja… in navede izdelke, ki primarno vsebujejo prav želeno snov, in vse tiste, ki jo tudi vsebujejo, poleg tega pa omogoča še primerjavo po ceni na gram (vse tisto, kar sem za lekarnar.com počela na roke). Primer: brusnica oziroma brusnični koncentrat. Tudi na bodybuilding.com je Brusnični koncentrat NOW na gram koncentrata najcenejši: 0,14 $. In koliko bi to koštalo mene, če naročam iz te vukojebine na drugem koncu galaksije? Izdelek 7,49 $ in poštnina 9,99 $, skupaj 17,48 $ in ker je danes dolar 0,65 €, in ker me Carina za uvoz blaga preko pošte, pri katerem skupna vrednost blaga ne presega vrednosti 45 €, oprosti plačila carinskih dajatev, to znese 11,362 €. Skoraj pol ceneje kot pri lekarnarju. Še krasnejš!

Drugače pa te dni kupujem samo še na Prehranska dopolnila. Totalno sem se navlekla na Diet Essentio. :D