Beograd. Kamorkoli pogledaš, žerjavi. Sami novi bodoči potrošniški templji, očitno grajeni za ljudi, ki jih je na beograjskih ulicah težko opaziti.
In kljub lovkam izrazite revščine, ki se zažira v slike, vonje in zvoke, je mesto v vsakem trenutku sposobno grenkobo odgnati s prešernim nasmehom in prijaznim klepetom, kjer te nihče ne čaka v zasedi in ti ne jame popravljati srbo-hrva-slovenščine v švasani novorek.
Ne vem sicer, kaj je odgovor na prvo vprašanje, ker me že nekaj dni heca ozvočenje tega pisalnega stroja… ampak veseli me, da nisem bleknila v prazno (samohvala se v dreku vala).
Pika je poslala svojega (res je videti cortkano), tale je pa moj. Kako bova letos glasovali, Než? :)
(Foto)
Tole je njorka, ptič severnih morij, ki ga imajo rade križanke. Največ jih živi na Islandiji.
Ko so niso v vodi, ponavadi držijo nožice skupaj, kot da bi molili. Od tod so dobili latinsko ime Fratercula - mali brat oziroma mali menih.
Mnogi mislijo, da so sorodniki pingvinov, pa niso. Pingvini poleg tega živijo samo na južni polobli, alki pa na severni. Imajo pa podobno barvno zaščito telesa tako, da jih predatorji v vodi ne vidijo, ker se njorka zlije z barvo neba, predatorji iz zraka pa tudi ne, ker se zlije z barvo morja.
Njorke večino časa preživijo na morju, pozimi sploh ne pridejo na kopno in se večinoma ne družijo veliko. Družbe si zaželijo na pomlad, ko počasi prilezejo do kopnega, kjer se pripravijo na gnezdenje.
Ko so skupaj, se veliko pogovarjajo v svojih podzemnih brlogih.
Njorke imajo enega partnerja za vse življenje. Ločijo se samo, če se izkaže, da ne moreta imeti otrok.
Nekajmesečni piščančki konec avgusta poletijo na morje proti severu. Ponavadi gredo na pot ponoči, mesec pa jim služi za orientacijo.
Če živijo v bližini mest, jih lahko mestne luči zmedejo in piščančki se izgubijo. Zato imajo na Islandiji otroško njorka stražo - otroci ulovijo piščančke, jih morda še malo nahranijo in potem odnesejo do morja in izpustijo. V nasprotnem primeru lahko v mestu umrejo ali pa jih napadejo mačke in psi.
V naslednjem življenju bi bila njorka. Vsaj po horoskopu.
Zjutraj sem šla v hladnem jutru mori volit, potem še sfiniširat stvari, ki so morale biti končane ta vikend, nato pa sva s (še vedno) NTNS odcedila proti Kopru, kjer je v organizaciji BFZS potekal Slovenian open 2007.
Opazke:
organizator iz Kopra se je po fiasku pred dvemi leti tokrat uspel sestaviti v dobro formo: polirati bo treba še izbor DJja in osvetlitev odra. Oboje je bilo v primerjavi s Slovenian open 2005 svetlobna leta bolje, a še vedno je večina odra imela temne cone (in jasno, da so tekmovalci silili ravno tja), DJ-ju pa se očitno ni sanjalo, kakšno prireditev opremlja. Ne, nekaj plošč Billyja Idola in RHCP just does NOT do the job. In kaj za boga svetega naj človek počne s Corrsi na bodybuilding tekmi? Na overall pose-downu je bilo tako romantično, da je NTNS pribil, da čaka, da se bodo tekmovalci začeli lupčkat med sabo. Nobene energije, nobenega adrenalina, zzzz zzzzz zzzzz…
Ne samo organizacija - tudi tekmovalci prihajajo čedalje bolj pripravljeni. Tokrat ni bilo niti enega, za katerega bi rekli, da se je včeraj spomnil, da je danes tekma.
Podobno velja tudi za punce. Sicer bo treba enkrat zagristi v dilemo, ali naj na miss figure nastopajo deklice iz reklam (torej, nobene resne definicije) ali - kot letošnja zmagovalka - dekleta, ki bi jih osebno prej stlačila v bodybuilding kategorijo. Britiga in Natalija v kategoriji miss fitness - bow down to both. Sploh Natalija, huh, what a bod.
Organizatorjem in nastopajočim bi položila na srce: nehajte z The Eye of a Tiger. PASSE!!! Kaj klinc ima Rocky iz začetka 80-ih opraviti s tem, kar danes trese BB odre? NIČ! In če za over-40 kategorijo človek še razumevajoče prisluhne kaki uspešnici, ki je niti na 106,4 radiu Ekspres ne vrtijo več, je pa res za umret od dosade, ko se na The Eye of a Tiger zvira kak junior. Fant, ti še v ananasu nisi bil, ko je bil to hit. Daj si kaj svojim letom primernega. In če to že mora biti loop Justina Timberlaka, naj za skwozi bwoh pade ritmično, ne pa kar nekje od oka! Ga naredim brezplačno jaz, če nihče drug ne zna.
V glavnem je verjetno tudi muzika najbolj kriva za tugo na tribunah. Kako j**** tmurno občinstvo?! Če samo pomislim na lansko ljubljansko tekmo, ko so Ježice butale od navdušenja?!
Grkinji, prosim, sporočite, da smo se je kot sifilitične čarovnice Mrs. Adams naveličali. Jo je lepo gledat, ampak novo koreografijo, prosim.
Finally, Sašo Petek, klanjam se. Upam, da na Maxxu ne bodo hudi, ker si sposojam fotko.
Za konec še dodatna želja, ako bereš, deda Mraz. Danes sem ga morala gledati samo med občinstvom. Naj na Odprtem državnem prvenstvu Slovenije oder pošejka še naš omiljeni Zup. Pliz, pliz, pliz.
(Za tole fotko ne vem, čigava je - valja se mi po disku… umaknem, če je treba… samo raje ne) :)
… ali hudo dober nasvet za shopping. In ne, ni reklama.
Že poleti mi je med nekim posedanjem in mečkanjem položnic v oko padlo, da ima UPC Telemach neko kombo ponudbo: TV, net in fon. Pa sem jim pisala, če bi morda izvolili dati pristopno pogodbo na net, ker - am, ne, se mi nekako ne da delat kroga okrog Velenja1 za stvari, ki bi se jih lahko zmenili s petimi udarci po tipkovnici. Kot se za pravo net firmo spodobi, na email ne odgovarjajo… in jaz sem na to pozabila.
Seveda se začudeno občestvo sprašuje, zakaj bi si nekdo kot jaz sploh želel še telefon, saj je
Zakaj torej?
Še malo digresije. Ne samo zaradi draginje (ki je, kar se mene tiče, že dolgo v veljavi, problem je, da smo potrošniki še imeli nekaj rezerve pri zadolževanju) - tudi sicer nisem tako bogata, da vsaj včasih ne bi malo pogledala, koliko kaj stane. Ne kupujem samo “preverjene” robe, pa naj stane, kolikor hoče. Vsaj občasno se mi zdi higienično narediti malo checkinga. Če komu to še ni jasno: prodajalcem je najbolj fajn, če potrošniki ne znamo primerjati cen. Če je skratka cene težko primerjati: ali zato, ker so količine drugačne, ali ker so storitve neprimerljive…
Pri Telemachu - se mi zdi - so bodisi nabriti ali pa imajo srečo. Odkar sem pri njih (in to je res že dooooooooooolgo), po mojem spominu na par mesecev menjajo pakete, ki jih ponujajo. Če sam zaradi tega ali onega ne menjaš, si lahko naročen na nek X paket, ki ga že leta ne ponujajo več. Občasno sicer zamenjajo lastnike in takrat hočejo vse znova in ukinejo vse stare pakete in te prevekslajo na nove… ampak v glavnem se zdi, da ima pri njih vsak naročnik nek svoj paket. O njem seveda ne more nikjer ničesar izvedeti, saj je v pogodbi zapisano samo ime paketa (UPS+ ali kaj takega), kaj točno je vanj vključeno, pa najverjetneje naročnik ne ve več. Prepričana sem, da bi to lahko izvedel, če bi res hotel, ampak ljudje v resnici ne maramo tečnarit, če ni res nujno (ali če nismo k temu nagnjeni).
Skratka, nekega dne ugotoviš, da ti tvoj ISP ponuja izjemno ugodno kombo ponudbo, ti pa seveda ne veš točno, kaj plačuješ in koliko, in ali bi se res splačalo zapeljati se okrog Velenja zaradi te ponudbe.
No, razen če nisi malo čez les in greš delat research. In ugotoviš, da za kombinacijo kabelske TV in cca 6 Mbps downloada in tam nekje pod 1 Mbps uploada plačuješ 52,57 €.
V reklami pa je za kombinacijo TV + net + fon najvišja cena 44 €. In to ne več 6 Mbps DL, pač pa 8 Mbps, natančneje Trojček L.
Khm. Kako prosim?
Skratka, naenkrat se mi je zazdelo, da se je za 12*8,57€/leto vredno enkrat zapeljat okrog Velenja do tega slavnega paketa.
Ne samo, da sem za večji paket storitev dobila manjši mesečni račun, očitno na Telemachu tako ne odgovarjajo strankam, da sem v akciji, ki zaprmej traja že vsaj od začetka avgusta, če ne še več, med prvimi 1000 naročniki, ki ob sklenitvi kombo ponudbe dobijo tudi brezplačni brezžični telefon. Jasno, proti enoletni vezavi. Ampak ta me pa res ne boli, leta mi zadnje čase prehitro minevajo2…
Ko so mi ga včeraj montirali, sem ga hotela preizkusit, pa sem ugotovila, da … em… ne vem več, ali so stacionarne številke iz mojega adresarja sploh še užitne. In sem poklicala sebe na mobitel.
P.S.
Ponudbo z opisom karakteristik naročenega paketa pa sem tokrat shranila in priložila v arhiv s pogodbo.
Edward Murphy je v 20. stoletju dobil več medalj, kot si jih je resnično zaslužil.
Danes v njegov poklon tudi jaz žrtvujem eno.
Če se v praznem fitnessu spraviš delati superserije, se bo prostor napolnil, preden boš končal prvo.
Dodatna Tjašina opazka.
Seveda se bodo vsi naprej parkirali na napravah, ki so potrebne za eno od vaj v superseriji, in na tistih, na katerih je mogoče izvajati podobne, nadomestne vaje.
Update: Tjašina opazka dobi še Tjašine lamentacije.
V takih trenutkih se bo po pravilu zgodilo, da se bo našel model, ki ne bo pospravil uteži za sabo, kot zahteva hišni bonton, ki se ga sicer ne upošteva, pač pa jih bo pospravil za tabo.
Na te stvari seveda nisem mislila, ko sem sestavljala fitness bonton.
Kaj je superserija? To je, ko se spraviš narediti na primer:
ne da bi vmes izvajal težko vajo, imenovano pavza.
O superseriji se ponavadi ne govori v ednini, saj zgornji algoritem z vmesno pavzo ali ne ponoviš vsaj ene 4x. Število ponovitev posamezne vaje in sam nabor vaj je bolj ali manj arbitraren, čeprav nekako nima ravno velikega smisla delati tri zaporedne vaje za kake mikro mišice, kot na primer iliopsoas, upogibalke zapestja in soleus. No, ja, škodi pa ne.
Samo še to, potem grem pa spat. Še vedno nikjer ne visi napis z naslednjim besedilom: “Pičkice vljudno naprošamo, da pospravijo uteži za sabo, da bi naprave lahko kasneje uporabljale tudi ženske.”
Danes je Blog Action Day.
Ker komaj kaj zmorem, bom zelo kratka: naš odnos do okolja je samo zrcalna slika naših medosebnih odnosov - vsaj kot jih doživljam (na sebi in v svojem okolju) jaz. Ko ti ni prav, zavržeš in zamenjaš.
Jaz sem smet. Še nereciklirana.
Ni svizčev dan, pač pa svižčev dan. Čeprav bi po moje tu morali izumiti neo-palatalizacijo in vse skupaj zmehščati v sviščev dan. Samo potem bi seveda vsi pomislili na sviz, ne na svizce.
Ni niti svižčev dan, pač pa nekaj podobnega eni od domislic / krilatic iz TV Popra. Vsake toliko, ko se mi zdi, da končno kaj celo gre (kolikor toliko) prav, mi nebo zakriči “ma, smo se s’mo heeeeeecaaaaliiiiii”…
Dragi dedek Mraz,
vem, da je še zgodaj in da ti še nič ni mraz in da pipo še vedno mirno vlečeš pred gostilno, ampak jaz imam že artikulirani dve želji, ki ti ju sporočam zato, da mi ju po možnosti uresničiš še letos.
Uslišal si mnogo tistih, ki sicer ne hodijo v kafiče, a so si želeli, da tudi tisti, ki tja le hodijo, ne bi smeli tam več kaditi.
Zdaj pa prisluhni še meni. Prinesi mi, prosim:
Hvala,
letos-sem-bila-pridna Tjaša.
P.S.
Če lahko, bi te prosila tudi za zakon o popolni prepovedi javnega izvajanja dementnega mišljenja, da je prometna površina, kjer je osebek X v danem trenutku, in ves okoliš v rangu nekaj metrov vstran in naprej v danem trenutku osebna lastnina osebka X, ki jo ima dolžnost in pravico braniti z zverinsko zavzetostjo in besom.
P.P.S.
Ker je v naši državi možno besedo, po običajnih besedotvornih pravilih in po praksi sorodne besede tvorjeno iz dveh v SSKJ-ju zapisanih besed (na primer “drekozov” ali “drekotrebež”, pri čemer prva beseda nadomešča srbo-hrvatizem seronja, druga pa je novorečni izraz tujerodni toaletni papir), registrirati kot blagovno znamko, želim zaščititi analogijo med prepovedjo pokanja petard in prepovedjo kajenja kot SVOJO. Hkrati naznanjam, da jo dajem v javno uporabo - brezplačno. Razen, če je ni že kdo registriral in bo potem zavoljo tega zapisa na mojem ubložju zahteval nadomestilce.
