Prisluhi iz ženske garderobe

Tako je videti končna zgodba, ki sem jo načela včeraj. Ne vem, kaj naj si mislim.

In če bo kdo vprašal, kaj so mi naredili, bo najbolj točen odgovor: NIČ.

Erminho, ti si izvzet, itak. :D

Samo za beležke. Še malo manjka, pa bom lahko vse jedla kar surovo. Itak imam na želodcu kuhalno temperaturo.

Imam novo kategorijo (in že nekaj takih, ki čakajo na svoj vstop v arhiv). Kaj za vraga so tile mislili?

Namenila sem si kupiti kapri tekaške hlače, ker v navadnih trenirkah, ki jih uporabljam v toplejšem vremenu, pogrešam žepek za ključe, robčke in kak čigumi. Seveda je že večina stvari razgrabljenih, tako da sem dobila edine najmanjše, a še vedno številko prevelike hlače,… in potem je imel hudič mlade in sem kupila še jakno za tekanje. Ima svetlobna telesa, okenca za respiracijo… in kar je najbolj neverjetno: tehta komaj 110 gramov. Počutim se kot članica odprave na kak res visok kucelj.

Tole je uganka, ki se razkrije proti koncu oglasa. A propos uresničljive sanje: domisliti se česa, kar tako očarljivo preprosto sporoča, spada med moje neuresničljive (najverjetneje).

Naslov spet zavaja, ker se razprodajne nerazsodnosti slovenskih potrošnikov in potrošnic ne nameravam dotakniti, čeprav se že ves teden prav zavoljo njih komaj izkopljem iz okupiranega ozemlja, ampak tole mi gre pa - kot GV pravi - kot hepatitis na jetra:

—–Original Message—–
From: *********** [mailto:***********@siol.net]
Sent: Thursday, July 12, 2007 10:02 AM
To: info
Subject: ***********, Ljubljana

Pozdravljeni!

V trgovini *********** smo za Vas znizali zensko, mosko in otrosko konfekcijo tudi do 50%.

Poglejte prilozeno priponko!

V kolikor ne zelite prejemati obvestil kliknite na priponko, kjer se lahko odjavite.

Lep dan!

Jim bom napisala, da me znižana oblačila nekako ne zanimajo, imam vseeno raje, da se mi hlače zapenjajo v pasu, ne pa nekje nad koleni. In da me modrc, ki je znižan do popka, tudi ne privlači. Pa čeprav bi morda šlo za kak nov modni vrisk.

Mimogrede, leta 2007 nekateri še vedno ne dojamejo, da nima posebej globokega smisla pošiljati priponke (.doc), v kateri je nalepljen bitmap s POPOLNOMA isto informacijo, ki smo jo navedli že v telesu e-sporočila. In da bi link do odjave brez večjih preko-buč vključili kar tja. V telo e-sporočila. Pa je to le en od fantastičnih primerov spama, ki ni samo nezaželen, ampak tudi narejen popolnoma napačno (če bi se le končalo pri sintaktičnih in semantičnih napakah…).

Zzzzeh…

Najprej razčistimo: po mojem mnenju se kretenski vozniki ne ločujejo po spolu. Imaš totalno imbecilne voznike in kompletno idiotske voznice. Nekatere vozniške spretnosti so prepoznavno ženske (negotovost o naslednjem “koraku”), nekaterih še nisem zasledila drugod kot pri moških (to, da v križišču zapelješ MIMO zelenega otočka na nasprotni vozni pas in skozi rdečo (samo tehnično, ker rdeča gori za tiste, ki stojijo na SVOJEM voznem pasu) zapelješ skozi križišče in z občudovanja vrednim manevrom končaš spet na pravem voznem pasu). V rit tiščijo oboji. A o tem kdaj drugič.

Zaradi zgornjega prepričanja tudi ne verjamem, da so ženske boljše voznice. “Počasi” zame pač ni enako pojmoma “varno” in/ali “dobro”. Zaviranje ob napačni priložnosti namesto pospeševanja te lahko pripelje v zmečkan pleh. Dober voznik je zame voznik, ki se prilagaja okoliščinam. Chances are, da razume tudi osnovni princip prometa: če se ustavi eden, se poveča verjetnost, da se bo moral ustaviti še kdo - in če je to jutranja konica, to lahko pomeni, da se bo zaradi kretena, ki se pred Šmartinko zagozdi v semafor tako, da zapira pot ljudem, ki prihajajo z obvoznice, naredil zamašek do WTC-ja in se od tam kot plamen na posušenem Krasu razširil na vse mesto.

A moja prepričanja seveda ne pomenijo ničesar. Nekateri, kot Sheila’s Wheels (podjetje za avtomobilsko zavarovanje voznic), so prepričani, da je ženska za volanom lahko profitabilna. Jah, ne vem, bojda so Sheila’s celo zelo priljubljene (čeprav gre očitno za samopromocijo in navzkrižno linkanje). Enter še precej trapasto podobje (pa naj nekdo najde boljši prevod za imagery) in vse skupaj je videti precej… trapasto!

Razen tega drobnega izumčka: čeveljcev za vožnjo, ki se ob pritisku na gumb pretvorijo v nekaj, kar bi še pri nas šlo v dress-code - in obratno! Ko stopiš iz pisarne, s pritiskom na gumb spet postaneš človek, ne pa opica na kopitu. Takoj bi jih nabavila (še posebej zdaj, ko vem, da večino tople sezone vozim popolnoma neprimerno obuta), ampak potem bi morala razkriti svojo doslej uradno najbolj čuvano skrivnost (I love pink). :D

Pravzaprav naslov ni točen. Predpostavljam namreč, da nisi več čisto malarska telebanka. Da veš, da je treba pred začetkom vsaj od oka pobrusiti nepravilnosti, ki so ostale od prejšnjega malanja. Hujše luknje, ki so nastale zavoljo butanja z glavo v zid ob *vstavi poljubno življenjsko preizkušnjo*, je treba pokitati, večje nepravilnosti pa morda pobrusiti celo z rotacijskim brusilnikom (če to sploh je na dohvatu). Da je zelo dobro, če pred beljenjem zidovje nafutraš szi akrilno emulzijo (nikar ne redči preveč). Domnevam tudi, da že veš, da je treba uporabljati ličarski trak (in ne selotejpa), in da je zelo fino, če tla in pohištvo obložiš s folijo (čiščenje akrilne barve sicer GRE z vodo, ampak ni nič simpatičnega in površinam prijaznega, tako da priporočam, da gre čimveč izcedkov iz kategorije “kaplja-in-curlja” na folijo).

Nenazadnje pa naslov ni točen tudi zato, ker ne gre za domišljijski spis o BELJENJU, pač pa o črnjenju (lekcija pomaga tudi pri nanašanju kakih drugih konkretnejših barv - takih, ki se izogibajo intervalu belo-bež).

Prvič. Ne škrtari. Pozabi mešanje črne barve po principu “ih, bom v Jupol zlila pet Dipijev”. Naka. Pojdi lepo do prvega Bau*-whatever, se postavi v vrsto, poglej barvno lestvico in si izberi barvo. Povej, koliko kvadratov bi rada prepenzlala in vse ostalo bodo uredili oni. Plačaš, jasno, sama.

Drugič. Ne škrtari in si kupi NOV valjček. Ja, doma imaš že kakšnega, 16x ofucanega, po možnosti se mu pozna, da si prej barvala v roza, oranžno in pistacijo. Kupi novega. NOVEGA. Nabavi tudi manjši valjček (lahko spužvast) za robove, en orng penzl (po možnosti tistega, za katerega se sprašuješ, če se je pri transportu polomil, ker je tako ukrivljen - ne, ni se, tak mora biti, pomaga, boš videla), ki naj ne pušča dlak, koristi pa tudi mrežica.

Doma: umakneš vse pohištvo in inkriminirani steni natakneš papirnat ličarski trak. Če se namenjaš barvati eno samo steno, ne škrtari. Traku naj bo povsod razen pri tleh (na letvici) vsaj toliko, kolikor je premer valjčka ali več.

Pogledaš posodo, v katero kaniš kaniti lonce barve, pripravljene v Bau*-whatevru. Itak, da ni čist. Vzemi krtačko in jo sčisti do amena. Tudi če si ajmar s krtačko popedenala že ob zadnjem penzlanju, ga vseeno operi še enkrat. Nočeš na steno nanašati smeti in prahu, ki se je v posodi nabrala.

Zmešaj barvo, dolij malenkost vode (kak dcl na 2 litra barve ali raje manj), nadeni si iz časopisa skonstruirano čepico, stare cape, v katerih te je sram videti se v špeglu, ker si videti kot uboga para, in se loti.

Naj omenim eno življenjsko resnico: da, če ti frizerka zajebe teden, dva ali mesec življenja, je naravni red, da se bo situacija odzajebala. Sama od sebe. Čas pozdravi vse rane.

Pozor: zajebana stena ne bo spet zrastla. Zatorej, preden se lotiš, preveri, če si upoštevala zgornja navodila.

Valjčkaš kot običajno in pozorno spremljaš, kako gre pokrivanje. Potem, ko bode že vse suho in bo skozi črno prosevala bela ali siva, se ne bo dalo več (na hitro) popravit. S penzlom si naredi robove (zgoraj, pri strani, spodaj) - po kak meter, meter in pol, potem pa pritiskaj z valjčkom, razmazuj, pazi na dripce barve, ki kapnejo na steno, in jih demoliraj, preden se zasušijo. Pa spet robove in valjčkanje.

Če bo vse po sreči, ti je uspelo popraviti totalno zajebano penzlanje izpred meseca dni, ko je bil rezultat ena sama flekarija.

Morebitni preostanek barve zlij nazaj v piksno, ajmar do čistega obriši s časopisom (vsaj za nekaj je dober Žurnal, Lidl dnevnik in Dobro jutro), po veselem podvigu pa se zapri v tuš kabino in do konca poščetkaj vse uporabljeno orodje. Če ne bo trajalo predolgo, boš osivelo tuš kabino oprala z vodo in navadnim čistilom, sicer pa lahko zakriviš manjši lokalni pomor itak degeneriranih rib v bližnjem vodotoku tako, da si pri čiščenju pomagaš s solno kislino (priporočam WC mega od Šampionke Renče, pa ne gre za kak lokal patriotizem).

… me je malo vrgla iz budžetnega ovinka. Za tole (5-delno) bom v naslednjih 12 mesecih verjetno nekoliko stiskala (denarnico).

Kot bi rekla moja pokojna nona: “Prokleti Lahi!”