… če po strahotni epp-ološki katastrofi v petek popoldne še vedno ne morem normalno mimo polic pri najboljšem sosedu in brez misli o tem, da:
Od danes mi lahko blagovolite reči tudi “oblikovalka pohištva” in tako seznam mojih poklicev postaja naravnost impresiven. Še malo, pa se bodo v Ikei pulili zame.
Načrt (se poveča ob intervenci levega na miši):
Realizacija:
Danes smo ugotovili, zakaj nisem mogla do cenim.se in posledično do tega ubložja.
Izvajala sem hackerske aktivnosti, zategadelj se je moj cenjeni IP znašel na listi bannanih hackerjev. Svašta!
Pa tako vehementno sem danes že drugič ISPjevemu agentu izdala obrazec za jebanje vsega po spisku (obrazec dobite v tajništvu, hvala, prosim) pred in potem, ko mi je z zehajočim glasom zagodel: “Gospa, a ste resetir********”. Še dobro, da je bilo po telefonu - ker bi me sicer prijelo, da mu resetiram dentiero. Vsekakor je biti ženska totalno j****, ker na prvo žogo nikomur ne pade na pamet, da bi lahko bila izvajala nekaj, kar bi sličilo na kaki DOS. Ne hostu ne ISPju.
Po oglasih o brain-gainu in vanity-pumpu in o mojih fitnes idolih. Creep around…
Moje tri budilke so se nemara čudile, da morajo danes tako zgodaj lajat na uno truplo na postelji. Pač ne vidijo skozi okno, kjer sinoči bela voda kar ni in ni hotela nehat padat in konfeti so bili samo čedalje večji.
Ocena, da bom za zelo prijazno in zgledno sosedsko mladinsko delovno akcijo potrebovala kakih 20 minut, je bila relativno točna, malo manj sem trofila pri količini oblačil - kapa, rokavice in bunda sredi pomladi, pa magari pobeljene za dobrih 10 cm, niso primerna oprema.
Ker letos te discipline nismo imeli priložnosti trenirati, mi je jutranja snežna fiskultura čisto v redu padla… ampak… s temi individualnimi športi je problem to, da se moraš potem nujno pogovarjat sam s sabo - ker pač una druga jaz ne mara bit tiho. In mi jih je napela: “Pajade uživaš - kar poglej se. Ura je 5.30, ti si edina opica na parkirišču, še tavečji kaveljc iz sosednjega vhoda se komot pripelje iz garaže - tudi pomislit mu ni treba na kidanje! Vsaka normalna babnica bi se usedla v avto, pritisnila na gas, vmes zgazila še kak kandelaber in se odpeljala, ne pa ti, ki moraš vse počistit, samo zato, ker bi - če bi vsi počeli tako - popoldne lahko VSI normalno parkirali. Namesto, da bi se ukvarjala s tem, kako bi nekdo drug z veseljem zjutraj pomahal z repom in ti očistil avto ali pa da bi kak kapitalist imel veselje plačevati ti najemnino ne samo za flat, ampak tudi za garažo, da bi ti lahko sveža in cvetoča v štiklih prilezla do pisarne in šajnala ves dan…!”
Tako je torej jutranje spoznanje: ni mi treba bit pijana, da si jasno razložim, kaj si resnično mislim o kategoričnem imperativu. V Kanto z njim!
P.S.
Za vajo sem preverila deset božjih zapovedi. Zadnjih nekaj jih je čisto ok, ampak WTF je tole: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji! :O
Cenim.se mi enostavno ne dela. Dela vse ostalo, vse, kar je na računalniku, na katerem je tudi tale ubložnost, pa ne. Firewall ni, IP je bil releasan in renewan že dvakrat, ni brskalnik, ni modem, … moj ISP se po svoji stari navadi ne oglaša (so enako zmedeni, ko gre za položnice, tako da se niti ne razburjam več) … od doma lahko prek kakega public proxyja, ki itak dela kak dan, potem pa neha, samo berem, ne morem pa ničesar pisati. WTF?!
Vsaj dve leti sta, odkar sem nazadnje seštela tonažo enega treninga. Ker me očitno že daje nezainteresiranost srednjih let in posledična pozabljivost (mislim, da to še ni znak demence), se ne spomnim, koliko je tega takrat na povprečen trening bilo. Včeraj sem odnogirala 8 ton in malenkost. Ko tako pomisliš, je to kar nekaj. No, ko bom 8 ton oddelala samo z ramami in tricepsi, se pa javim spet :).
Vsekakor je teh 8 ton danes tragično vplivalo na odtečenih 6 km. To je - k sreči - vse za danes, jutri zjutraj pa bom, verjetno tako kot prejšnji četrtek, v avtu z zadovoljstvom ugotavljala, da dejansko čutim, da riti nimam izključno iz špeha, kakih 10 minut kasneje pa na biciklu z božjastnim besnilom to ugotovitev preklinjala.
Tole tehta 8 ton. Retorično vprašanje: kaj bi se zgodilo, če bi nekdo sredi Ljubljane želel postaviti skulpturo ovco-banane?
Tako da, vsi kreteni, ki jih krivite, ker ste prevelike pičke, da bi pospravili za sabo, rot in hell, a je prav!?
Ker z ukrivljenimi je jebeno zajebano delat!
P.S.
To je moj prispevek na debate o grdih besedah. Niso potrebne, tako kot jeza ne. Ampak brez jeze ni kapitalizma nam ljubega, se mi zdi.
… so za letos zlistani naslednji dosežki:
Klara Zetkin, če bereš, ti sporočam: ni za hvalit, a ni slabo.
… ki smo tako super-duper razviti in ta jajca?
Če rečem, da sem danes v gymu videla 4 ženske, bo to najverjetneje zvenelo čudaško (kam pa ob drugih priložnostih gledam?) ali vsaj sprožilo vprašanje, v kateri gym me - zavraga - nosi.
No, tu je govora o velikem prestopu. Tiste nevidne črte, ki loči kardio naprave in trenažerje od prostih uteži. Vsak fitnes jo ima - to nevidno črto. To ni čisto navadna nevidna črta, ampak taka, ki jo s svojimi pra-senzorji zaznavajo samo ženske. Tam je meja, ki se je ne prestopa. Če si jo katera drzne prekoračiti, naj kar sama sebi pripiše, če bo ob taki ali drugačni priložnosti za njenim hrbtom vzcvetela kaka pripomba a la: “Glej, jo, tole!”
V gymih, kjer so prostori z utežmi čisto ločeni, pa to črto prestopajo samo grešnice, ki se bodo zavoljo vdiranja v železarski kotiček nekoč cvrle v peklu, še žal jim bo. Tako je pri nas. Tu pa tam se na kako vajo (predvsem za noge) s trenerjem v ta prepovedan prostor nariše ta ali ona dečva. Bolj poredko kot ne. Ne, da ne razumem. To je moški prostor in če bi si drznila katera uzurpirati teh svetih nekaj kvadratov, ji bodo s prešernim petelinjenjem čez mejo osebnega prostora itak takoj pokazali, da zanjo tu ni mesta - pa čeprav:
Nevermind, to je bila digresija na današnje rinjenje z enimi od mozoljev zrinjenimi hormonoidi, hotela sem samo naslikati prelepo razglednico iz kota prostora z utežmi. Vis-a-vis v ogledalu moi, potem pa do konca stene še 3 dečve in nobena od njih se ni obremenjevala z ritjo, ampak s tradicionalno prepovedanimi zonami za ženske: ena je, bog jo bo štrafal, delala bicepse, dve rame, ena sem bila še pri prsnih, očenaškisivnebesihodputimimojegrehe.
Ob takih dneh pomislim, da doomsday še ni tako blizu, kot se mi sicer dozdeva.