Kje kupiti kresničko?
18. Dec 2007Zavoljo stvari, s katerimi se zadnja dva meseca ukvarjam bolj, kot bi si v najbolj divjih sanjah sploh želela, pač v svojem vdrekgrevsečesarsedotaknem zamujam. Zamujam z 20. obletnico začetka padca železne zavese, kar je neposredno povezano s cesto, ki nujno rabi revolucionarno spremembo, prehiteti pa me kani tudi začetek zime - in ta veseli dan, ko se začne daljšati. Dan. Mislim, svetli del dneva.
OK. Ne ustavljat konjev, ker zdaj nameravam povezati oboje (ne pravim, da bo držalo kakor skala kamen kost): za Litostrojem, kjer se je v naših krajih 15. decembra 1987 zgodil prvi resen pok prejšnjega, malo idealistično zastavljenega režima, je cesta… am… vsaj včasih smo takim objektom tako rekli. Iz štiripasovne, precej tipične socialistične avenije se namreč rodi v nevarnem ovinku in se vsa zožana in brez urejenih bankin skrotoviči proti obvoznici v obliki, ki ni več vredna vsega, kar se po njej vozi. Poleg tega ob njej nastaja neka poslovna novogradnja, kar je iz tistih par deset metrov lukenj v asfaltu naredilo praktično kolovoz. A da ne bom lagala: z avtom se da. Če ne divjaš, če kretene, ki se radi vozijo 1 meter in manj za tabo, spustiš naprej in če si pozoren na kolesarje in pešce, ki cesto prečkajo via PST, ni panike.
Koliko prometa gre čez dan po njej, lahko samo ugibam. Vem samo, da se po njej običajno peljem trikrat dnevno: pred 6. uro zjutraj, okrog 16. ure popoldan in okrog 17:30 popoldan. Vedno je nagužvana. Tako je pač, če si pomembna povezava med dvema, sicer slabo povezanima mestnima predeloma.
Problem ni toliko cesta sama, ampak pešci. Ljudje kot množični samomorilci brez kakšne oznake lutajo ob tej poti, kjer se dva avtomobila komaj srečata, kjer ni pločnika in je osvetlitev zgolj romantična predstava. Peš, pa tudi na biciklu vsak dan srečam vsaj eno - brez zamere, ampak - čisto budalo, ki očitno skuša mirnim korakom narediti nesrečo.
Zato predlagam, da se naša dušebrižna država naslednjič malo bolj potrudi. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je oktobra / novembra vseprisotno oglaševal (pohvalno) pomembnost osvetlitve pešcev v akciji Bodi preViden, nihče pa nikjer ni povedal, kako naj se človek, ki ne sodi v demografske skupine, ki so kresničke dobivale brezplačno, dokoplje do svetlobnega telesa (razen na športnih oblačilih, ki pa - roko na srce - pogosto enostavno niso dovolj in tudi ne dovolj velika). Celo na upravni enoti, kjer sem ravno menjala vozniško dovoljenje in prigodno stegnila jezik, niso vedeli.
Potem ko sem nekega večera skoraj povozila dva tekača v Stegnah - ehm, ni se jima zdelo vredno, da bi se prihajajočemu avtomobilu umaknila z neosvetljenega dela ceste in sta mirno pustila, da sem sem ovinek okoli njiju odpeljala jaz, medtem ko sta s tekom vzporedno zasedala cel moj vozni pas, me je res začelo zanimati, kaj je zdaj s temi svetlobnimi telesi. Pa sem pomislila na to, da če pošljem vprašanje državi po mailu, da se bo pa le našel kdo, ki bo vedel (čeprav mi je gospa Upravna enota namignila naj le poskusim na bencinskih črpalkah). Imela sem prav - v dnevu dveh sem dobila tale odgovor:
Spoštovana1,
kresničke lahko kupite v papirnicah ali trgovinah z avto deli, kolesarskih trgovinah. Odsevne trakove prodajajo tudi v spletni trgovini superge.si. Grosisti so Pro commerce Kranj, Zebra Ljubljana, Constant Bled, Hella Ljubljana
Lep pozdrav,
tajništvo DRSC SPV
Tako da. Še vsaj dobra dva meseca bo jadno temno. Prosim, prosim, ne mi skakat pred avto - če pa želite, da se vam JAZ umaknem, si nabavite nekaj, kar mi bo nemudoma padlo v oko (to je še moje). Oni dan mi je bilo prav milo, ko sva se čez črnuški most peljala mimo možakarja, ki je imel prav takšno kresničko, kot sem jo imela jaz, še v časih, ko sem bila Cicibanka.
Če ne kresničke, pa kaj takšnega, kot sem zapazila na www.roadid.com (via kislaglista).
In prosim - une pohodniške elastične čelade:
- imajo - vsaj tastare - zelo švoh svetilnost,
- poleg tega pa so ponavadi usmerjena v tla, da svetijo uporabniku. Ostalim udeležencem v prometu ne pomagajo (veliko).
Kresnička mora biti vidna spredaj in zadaj. Prav fajn je, če se premika (na roki ali na nogi).
Ne se več zafrkavat z mano, da mi ne bo enkrat padel mrak na oči in bom komu zares posvetila. Ne samo potrobila.
- arggggghh [↩]
Ježeš na … nehi me strašit … baš se dones ukvarjam s “kresničkam” .. How did U know ;)
Spooky
Neeeeeeeeeeeeeeeee se ukvarjat s kresničkami, bemu!!!
Tjaša, bravo za tale zapis. Danes otroci niti v vrtcu ne dobijo več kresničk … Verjetno jih talajo samo prvošolčkom, skupaj z rumenimi rutkami. Ostalih pa kot da nas v prometu ni …
Sicer so pa teli tekači eni navadni samomorilci - tekajo brez kresničk, plus v čim temnejši športni opremi!!! Sekiraj se pa ti …
Ne gre kar posploševati in se jeziti napovprek. Res pa je, da nekateri ljudje ne pazijo na svojo varnost in nočno vidnost. Ne samo tekači. Če veš kje je nevaren spot,kjer lahko pričakovano naletiš na neljubo presenečenje, tam pač zmanjšaš hitrost in si bolj previden. Tako kot v bližini šole.
Ko smo v avtu, dobimo varljiv občutek nadmoči in se pogosto jezimo nad peščci in kolesarji, da so prepočasni na prehodu, da se vozijo predaleč od roba (po predpisih imajo kolesarji “pravico do 1m od roba ceste”), da… Nekako kar pozabimo, da so to prav tisti udeleženci v prometu, ki so najšibkejši in najbolj ogroženi in je tudi naša dolžnost, da smo kot vozniki pozorni nanje. Čeprav delajo neumnosti.
Kadar tečem ponoči, imam na sebi vedno vetrovko s svetlobno odbojnimi trakovi. Svetlobni trakovi so prav tako všiti tudi na tekaških hlačah in na supergah. Pogosto srečam tudi tekače, ki imajo oblečen tisti vidni telovnik iz obvezne avtomobilske opreme.
Z bingljajočo kresničko nekje je pa verjetno neprijetno teči.
Moja lani prvošolka je ni dobila, je pa imela rutka en odsevni všitek. Hahahaha
Na dnevih zaščite in varovanja v gorici so jih sicer delili, ampak zelo zelo škrto. Samo otrokom, kot da se odraslim glava sveti samodejno, al kaj!
Aja, pa še to: kresničke in razne odsevnike prodajajo v vsaki malo bolje založeni trafiki ali knjigarni, videla sem jih tudi pri našem najboljšem sosedu. Odsevne trakove zastonj talajo na zavarovalnicah. Samo opaziti jih je treba:-)
Letos so prvčki dobili take posebne ovratnike, ki so bili že zelo uporabni; Moj mož laufa v tistem odsevnem brezrokavniku.
Karmen, saj ne da imam državo za zelo pametno, racionalno in premišljeno, ampak glede na jakost kampanje o stopanju iz polja nevidnosti sklepam, da je treba kar malo posploševati (čeprav jaz prav posebej nisem posploševala, ampak sem ostala precej konkretna o dveh primerih: o ljudeh, ki se za Litostrojem NEOZNAČENI gibljejo po CESTI, in o dveh tekačih, ki sta v Stegnah NEOZNAČENA tekla po CESTI.). Očitno so slabo vidni pešci in kolesarji problem. Če se tako reče, to seveda ne pomeni, da so problem vsi - od prvega do zadnjega, pač pa da jih je problematičnih toliko, da so postali kritična masa. Potrebna posploševanja in splošnih ukrepov.
Prav zato, ker mi je jasno, da so pešci šibkejši udeleženci v prometu, se jezim. Z avtom sem hitrejša, robustnejša in nevarnejša (zanje), a to ne pomeni, da sem vsemogočna. Lahko sem tudi previdnejša, a to ne pomeni, da lahko predvidim vse situacije. Ja, za Litostrojem gledam kot tasmanski vragec, me pa pogosto neosveščeni pešci presenetijo drugod. Pa čeprav po naselju (načeloma) ne letim hitreje, kot je dovoljeno.
Zdi se mi pomembno, da se vsi, ki smo zdaj šoferji, drugič pešci, in tisti, ki so samo slednje, začnemo zavedati, da se na cestah situacija spreminja tudi za “neoborožene” udeležence. Promet je čedalje gostejši in če pešec misli, da je sveta krava samo zato, ker je pešec in ker mu kot šibkejšemu pripada posebna protekcija, se moti. Tudi za volanom nismo sami osli, ampak ljudje, ki zato, da vsi skupaj preživimo, potrebujemo sodelovanje. Če se mi nekdo meče na havbo, ga bom pač povozila. Nisem čudodelnik. Samo to je bil moj point. Ne pa to, da si mislim, da se mi morajo vsi umaknit, ko JAZ izvolim pripeljat svoj pleh.
Glede tekačev pa se mi zdi, da bi morali biti še bolj osveščeni, ker gremo pogosto namenoma tam, kjer načeloma ni bilo mišljeno, da bo gost peš-promet, in kjer pričakovanja šoferjev, da bodo naleteli na nas, niso tako samoumevna. Ti mogoče tečeš tam, kjer ni prometa, drugi pa ne. Zase vem, da ne. Grem tja, kjer verjetno kakšnemu jutranjemu šoferju grem na živce. Čutim, da samo zato, ker sem proti avtomobilu nemočna, nisem upravičena do tega, da bodo za mojo varnost skrbeli SAMO drugi. Zato, denimo, ne uporabljam mp3 playerja. Ko sem na cesti, sem DOLŽNA spremljati, kaj se dogaja okrog mene. In se kdaj tudi umakniti. Mi je pogosto lažje kot tistim, ki vozijo mimo mene.
Kar pa se nakupa kresničk tiče pa… sem spraševala, pa nisem dobila odgovora… vprašala sem najdi.si, na zavarovalnice (k sreči) ne hodim, glede na to, da mi v štacunah pogosto ne vedo povedati niti, kje imajo otrobe, mi pa res na kraj pameti ni padlo, da bi vprašala, če imajo odsevna telesa. My stupid. :D
Sinička - a v unem za nezgode na cesti??? A mu ni vroče?
Tjaša, sorry, morala bi biti bolj eksplicitna v naslavljanju mojega komentarja.
Posploševala je namreč komentatorka Jackie: “Sicer so pa teli tekači eni navadni samomorilci - tekajo brez kresničk, plus v čim temnejši športni opremi!!! Sekiraj se pa ti …” Pa, če malo drugače pogledam, lahko to tudi leti le na tista dva za Litostrojem, tako da… sem naredila zbrko, ahja.
Ja, najpogosteje tečem tam, kjer ni prometa.