Pubje, usjedma se…
17. Nov 2007In sma se usjeli…
Ljubljansko jutro je rezalo mimo ušes in če sem iskrena, se mi res ni dalo it še enkrat ven. A take dileme lahko enostavno rešiš z vprašanjem: “Kaj pa če se nikomur ne bi dalo?”
Na poti sem razočarano ugotovila, da tisti, ki želijo imeti več, ki lahko in hočejo vložiti več… ne razumejo poante. Da, so delavci, ki nočejo delati več kot 40 ur tedensko. Tako smo se zmenili, ne? Da je 40 ur neka enota dela, ki zagotavlja določene pravice.
Poleg tega: za X ur dobim plačilo Y. Torej Y/X na uro. Če je Y tako za 40 ur tedensko neka mejno nizka številka, je velika verjetnost, da za isti znesek nihče ne bo hotel delati neplačanih nadur. A je to tako težko razumeti? Če delaš za 1500 € na mesec, imaš nekaj manevrskega prostora in rečeš, ma ajd, magari eno naduro dnevno v povprečju. Če pa delaš za 350, je pa edino prav, da rečeš: “Veš, kaj? Kila jabolk je 1 €. Če hočeš kilo in pol, bo to 1,5 €.
Nisem nikakršen ekonomist: kdorkoli mi je lahko u ibr pameten in mi “globalizira”… Meni to čisto nič ne pomeni. Vem samo, da ni prav, da za pošteno delo dobiš toliko denarja, da moraš biti mag. ekonomije, da ti s tako plačo uspe preživeti 30 dni. Samo to. Mislim, da nihče od protestnikov danes ne misli v resnici, da lahko z nekvalificiranim ali polkvalificiranim delom zasluži toliko, da mu nikoli ničesarne bo manjkalo. Prepričana sem, da gre samo za dostojnost tega življenja na minimumu.
Zato sem s temi ljudmi solidarna. Solidarnost pomeni, da nam ni vseeno za tiste, ki so se slabše znašli. Ne vem, koliko ljudi je sposobnih nekomu, ki se v življenju očitno ni znašel najbolje, v fris reči: “Znajdi se!” Če so, jih nočem poznati.

Fotoaparat je seveda ujel veliko bližnjega zvoka, ampak bučanje je bilo srhljivo.

Dobrodošlica z Dunajske strani: izpolnjevalec glasbenih želja mimoidočim ravno v spomin na Hej, brigade!

Kolikokrat se vprašam, v kakšni formi bi bili tisti, ki s polno ritjo drugim diktirajo, kako naj živijo… če bi morali živeti v enakih razmerah.

Kruh iz smetnjakov… del slovenske zgodovine retorične odličnosti.

Prišla je tudi slovenska vlada…

Solidarni… Hrvati…

Ta Pavčkov verz me je pa na Mojcej spomnil. ;)
Zakaj?
Ker nisem šla/prišla do konca?
Aaa, ne, to je bil najbolj drugačen transparent, kar sem jih videla… :)
Mislim… koliko je možnosti, da med 70.000 nagužvanimi ljudmi naletiš ravno na mamino prijateljico? :D
kaj res?
heh
a ona je pa kar transparent nosila?
Jo moram poklicat in zaslišat, če so bili novi škornji dovolj topli…
O, ja… :) (mislim, ne vem za škornje) :D