Prisluhi iz ženske garderobe

Imam novo formulo (razvila se je ob samo-občudovanju, ko sem iz stroja potegnila kup in ga začela obešati). Za dopust potrebuješ, če je n=število dni:

• n/4 brisač za plažo
• n/4 tunik za na plažo (opcija n/8 tunik za na plažo, če imaš s sabo par kapelj nečesa, kar bolj opere kot Nina Lana, ki jo cenim, ker se hitro spere, a ni za zelo umazane in zelo usmrajene stvari)
• n/4 do n/3 majic, primernih za hotelsko restavracijo
• n/8 belih kikelc (pazi, da ne umažeš)
• n/4 t-shirtov za spanje
• n/8 kratkih hlač za pižamo
• n spodnjih hlač
• n/8 modrcev, ki prekrijejo največjo žalost na Balkanu
• 1 par šlap, ki so tako za na plažo kot tudi za v hotelsko restavracijo (flip-flops brez okraskov so zakon)
• 2 para kopalk (ali so že izumili take, ki se posušijo takoj, ko zlezeš iz vode? S teflonskim premazom maybe? Ker jaz sem lani kupila ene zelo čedne, ki se - če ni res vroče - komaj posušijo čez noč)
• n/3 športnih štumf
• 1 tekaške hlače
• 0 tekaških majic (uporabiš gornji del kopalk)
• 1 par univerzalnih tekaških copat (še vedno ne zmorem razvozlati, katere Nike so zdaj primerne za tek po trdi podlagi, ker v lokalnih štacunah na večjem radiju so prepričani, da Shox to niso, čeprav jih na Niku še kar prodajajo (verjetno jim šepa interna komunikacija in managerjem web štacune še niso sporočili, da so Shoxi samo za šminkiranje in ne za tek))

In, ehm, to je to. Simpl. Ampak… seveda zraven pride še kozmetika (ne make-up, čeprav sem tega tudi trogala po popolnoma nepotrebnem), enih 15 polnilcev in pripadajoče opreme (ej, če drugače ne uganeš, da je hotel svoje najlepše dneve videl pred dvema do tremi desetletji, ti to postane jasno, ko v hotelskem vodiču prebereš ta anahronizem: “Prosimo, da v sobi ne uporabljate električnih naprav razen brivnika in sušilca za lase.” (Japajade)), 10 kil knjig in še neznana kvantiteta stvari, ki jih s sabo vzameš đastbikozjuken (je pa lepo domov prinesti čiste cunje, ki si jim pri pakiranju za domov namenil tavelik prostor v potovalni torbi) :) - na primer ležalnik za na plažo in oblekico, ki je sicer zgolj za v službo.

Ne, res, bilo je popolnoma nerazburljivo potovanje v kraj, kjer se je, razen nevarnejših odsekov, čas ustav upočasnil in motijo v resnici prišleki, ki se ne znamo časovno sinhronizirati na lokalni čas (z SUVji sleš enoprostorci po asfaltirani pešpoti med dvema ogradama iz suhega kamna (tale prevod šepa) riniti 80 na uro je retardirano in dementno, žal ne zelo manjšinsko početje, ki ob mokrem vremenu lokalne obcestne jarke spremeni v počivališča za jeklene konje s frekvenco en model na par kilometrov), in hkrati kraj, kamor želiš od podobnih idiosinkrazij ljubega modernega življenja ubežati, a ti to ne uspe. Nič hudega ni v tem, da se ti najbolj nenavadne stvari zgodijo zadnji dan, ko ti še nočni ne zna obračunat stvari, ki si jih koristil, in ob čakanju končno (od blizu) spoznaš hišnega mačka… pravzaprav… enega od hišnih mačkov. 

Opremljena z mnogimi uporabnimi informacijami, ki še niso pljusknile na interwebs (drugače kar spodoben Mali, loš inj brez jaz), kujem zaroto za naslednje poletje, ko bom s sabo v torbo zapakirala še nekaj dodatne sprijaznjenosti s stvarmi, kakršne so. Razen seveda s stvarmi doma: na te so me - ker sem se ognila reški obvoznici, ki se potegne do Rupe, opozorili Izbori (si svoje pravice) na jumbo plakatih. Na Hrvaškem! Da Hrvati ne bodo tega slučajno Zares vzeli. Svašta! :)