Čas ravno za punchline ali dva
08. Nov 2008Sem oni dan v ušesu ujela - preden je zbežala - misel, običajno nalepljeno na konec televizijskih informativnih oddaj.
“Hvala za pozornost.”
Pozornost je naporna disciplina. Trening vzame veliko časa in… pozornosti. Bolj kot jo treniram, manj jo imam.
Zato sem te dni komentatorjem v zadnjih dveh postih večkrat že odgovorila samo v mislih, dodala morebitne njihove odgovore in spet replicirala ujeta v preskakovanju lastnih sinaps… sicer pa sem fejst bukova in svoje ventilčke odpiram v polnkufr. To bolj leži, saj ne en ne drugi ne zahtevata maratonskega attention spana. Raztega pozornosti.
P.S.
Te dni je Ameriki uspelo za predsednika izvoliti črnca. To me je razveselilo: ne toliko zaradi tega, kar točno on, Obama je, pač pa zaradi upanja, da človeštvo še zmore paradigmatične shifte. Če je to Amerika, je morda bolje reči že? In če bo ostalo kaj pozornosti, še vprašanje: kakšen bi bil danes svet, če bi leta 2000 predsednik ne postal tisti, ki je dobil manj glasov državljanov? Pa če odmislimo zlobno natolcevanje in ogibanje dejstvom ameriškega volilnega sistema, preprosteje vprašano: v kakšnem svetu bi živeli osem let kasneje, če bi leta 2000 zmagal Al Gore?
Ne vem stara ampak to sm se tud jst že večkrat vprašal..
milsim, da bi bilo precej podobno.
Ob volitvah se vedno spomnim reka, ki ga je moj fotr rad rekel:” sine moj, ni vazno kdo je pri koritu, vazno je kaj je v koritu … tam pa so vedno pomije” …
Jao, Sv3der, menda ne misliš čisto zares tako? Misliš, da Bush temu svetu ni zares vtisnil močnega pečata?!
Če so v koritu vedno pomije, potem res ni važno kaj je v koritu..