Cesarjeva nova oblačila
08. Feb 2008Zadnjič sem prijateljici pisala o tem, kako nehvaležni so moji otroci. Ko jih popedenam, me pozabijo: ne stiskajo se k meni, ne vračajo mi nasmehov, ne šlivijo me 5 posto. Razen ko jih je treba popraviti, jim kaj odvzeti ali dodati.
Ampak vsakič, ko se kateri od njih rodi… ali pa vsaj na novo rodi, je fajn. Tale, ki je star že dve leti in ki je danes dobil novo oblekico in veliko novih sposobnosti, je vsaj malo moj, večinoma pa ga pedena tisti, na katerega sem danes še posebej ponosna.
Ja, tako je to s temi otroci. Tudi moji navadno odidejo s popolnim nezancem in postanejo kmalu vse tisto, kar nisem hotela.
Jah, pogosto postanejo kaj drugega, ker je to stvar razvoja / slabega predvidevanja. Zato se pa potem vedno znova (pre)rojevajo. ;)
Ne glede na to, da se ne stiskajo več k tebi, si lahko vseeno ponosna na vse, ki si jih “rodila”, kajne?
A lahko povem po pravici? V trenutku, ko so prišli na svet, na vsakega. Potem pa tudi ne več, LOL.
Ja, tko to je (pravijo mame) ;) So pa res pravi “otroci” … ponosen si, da si jih “rodil”, potem pa grejo samostojno v svet in včasih ti niso več v ponos ;)
No … ta definitivno ne daje razloga za “cankarjansko” odrekanje ;)
Nova obleka mi je bolj všeč.. bolj svetla in enostavna, definitivno sprememba na boljše! :)
Hvala :)
O troke čimpréj odóma nagnat!