Modrost o bench pressu

07. Apr 2008

Vsake toliko moram biti junakinja ene od tistih zgodb, ki se takorekoč ustvarijo same (samo zapisati jih je treba) in katerih junakom se ponavadi globoko v sebi, a z ravnim frisom na ves (notranji) glas režim. Danes je torej spet vrsta na meni.

In kaj je modrost: tistega, kar lahko brez težav narediš na začetku treninga, ne poskušaj ponoviti na koncu.

Poleg modrosti je izkupiček današnje ne-prav-zabavne epizode še:

  • rana na sredincu,
  • bolečina zaradi krča v šunkah (pojavil se je sočasno z vprašanjem “kaj-pa-zdaj”),
  • rog na čelu (in ne, čeprav sem izpadla kot koza, ne gre za metaforični rog).

Raje imam počepe in deadlifte, majkemi.

4 comments to “Modrost o bench pressu”

  1. … dodaj:
    - F.B. je lahko v pomoč!

    Glede na to, kolk dviguješ, smo veseli, da je SAMO rog!!


  2. Hm, če ti je kaj v tolažbo, sem jaz v nedeljo zgrmela po pobočju Golovca(!) in se zdaj važim z otečenim gležnjem in zripsanimi nogami (namesto depilacije). Če nima pri vseh teh poškodbah spet kaka luna prste vmes!


  3. A spet roge nabiraš tko kot takrat, ko si se zaletela v sudoku v naravni velikosti? :D


  4. @Než: preveč sem neprilagodljiva, da bi imela FB! Sicer pa, good point: na arkado se mi je usedla ena normalna ženska :D
    @Simona: ne, ni mi v tolažbo, predvsem zato, ker NIKOMUR ne privoščim otečenega gležnja (tisto kožo boš že preživela). Sem imela pred leti take “hribolazniške”, da sem vsake dva meseca z otečenim okrog letala: zdaj z enim, potem z drugim. To je ZLO EVIL stuff: ker se potem že toliko zverziraš, da si po enem tednu že čisto ok, v resnici pa si ena sama smola: vse muhe gredo nate. Ne privoščim, nisem fovš.
    @Mayhem: hm, še en good point. Res pa je, da mi nekako ni nerodno zaradi neprištevnosti v nezavednem stanju in brez prič, mi je pa zaradi neprištevnosti pri polni zavesti in v družbi, kjer po defaultu v resnici “nimam kaj iskati” :)


Komentiraj