Spomin

04. Apr 2008

Ugotovila sem, da se me loteva Alzheimerjeva ali kaj podobnega. Nikakor se ne morem spomniti, katero storitev za par tisoč evrov je država opravila zame. Naj me kdo, prosim, pomiri s kakšnim predlogom. Ceste? Nah, to bom kmalu plačevala sama. Zdravstvo? Hm, kaj točno od zdravstva? Državno upravo? Vse papirje si plačujem sama! Popis nepremičnin? Fakof, je prav?

Ah, že vem… povračilo premoženjske škode, nastale med 2. svetovno vojno.

Zdaj mi je pa lažje. Komaj čakam jebene volitve, ker toliko se še spomnim, da sem s približno enakim prilivom dohodkov (ki so bili glede na cene realno vrednejši) v minulih letih plačevala biiiiiiiiiistveno manj najemnine tej odvratni državi.

6 comments to “Spomin”

  1. nak, kler bo spet kasiral najvec, saj po zadnjih podatkih NISO najbogatejsi v drzavi. Prehitel jih je Tus, mrzel, ups, mirko tus ;)

    me zanima kako bodo ovrednotili npr. izgubo krave mlekarice, hise, moza …

    it’s gonna be long long summer :D

    -sv3

    p.s. Bilobil pomaga, baje :D … ceprav v tem primeru predlagam Persen (pa sori ker delam reklamo)


  2. Mislim, da sem ob pogledu na položnico potrebovala dvojno dozo Xanaxa. Zdaj je v redu, kolateralno korist od mojega poslavljanja od denarja bo imela kvečjemu Paloma.
    Saj ne vem, ali bi se smejala ali jokala.


  3. … življenje v sanjski mali Eu državici je vse bolj zgolj boj za preživetje …

    BTW … si preverila, da ni kdo od tvojih izplačevalcev imel kake “kreativne” vnosne politike (sej veš, sem na nek način pri koritu) … predno ponucaš celo rolo, vseeno preveri, a imaš res tak dolg iz vojne.

    Sicer pa … mene bi itak kap!!


  4. Sem preverila, Pika, tako je. Ker poleg plače zaslužim še honorar, s katerim vsaj deloma pokrijem obrok za kredit za stanovanje, tako da mi plača ostane za DOKAJ lagodno življenje (v kar všteješ, da noben vikend praktično nikamor ne grem, ker je treba za tisti honorar tudi kaj narediti), sem jih pač dobila po prstih. Tako pač ne gre, da bi si lajf malo znosnejši naredila. Ne, preveč imam in mi mora država ŠE malo (MALO?!) vzeti. Problem je, da je to, kar zaslužim, dokaj OK, ni pa nobena jebena bogatija. Še vedno gledam, kaj kupim, kje in koliko in vsake počitnice, omara, zavarovanje avta ipd. so podvig. Saj pravim: k sreči me ta položnica ne bo spravila (čisto) na kolena, mi je pa odveč, ker imam občutek, da mi država dopoveduje, da bi bilo bolje, če bi A) ne delala nič več, ko je nujno treba, ali B) “molčala” o tem, da delam. No, vsa ta burka itak priča samo o tem, da sem glupa jaz, ker imam čiste račune. Zanima me, če obstaja možnost, da se izpišem iz tega kluba, kjer država mojega delodajalca obremenjuje z visokimi stroški mojega dela (in z mojim honorarnim delom ŽE TAKO dobi en kos denarja, za katerega ji MIGNITI ni treba), hkrati pa hoče potem cuzat še mene. Tako kot nočem ničesar EKSTRA od tega, kar smo z državo dogovorjeni po defaultu, nočem imeti vseh vikendov uničenih tako, da prve tri v mesecu delam zase, enega pa zanjo. Fakof.


  5. HOWK.


  6. Jst sm letos dobil za plačat samo 65 EUR. Lani je blo 250. Mah jst ne štekam kje je tle logika. Vsako leto se tresem kolk bo za plačat. Po mojem me bodo naslednjič odrli ko zajca, ker zdej pišem še za Navigatorja.


Komentiraj